ponedeljek, 29. februar 2016

Tomažev dotik


Vsi poznamo zgodbo o nejevernem Tomažu, ki je bil poln dvomov o Jezusovem vstajenju od mrtvih. Ni in ni hotel verovati, da se je to res zgodilo, ker je on (Tomaž) resnično videl, kako so ga mučili, videl je, kako je trpel na križu, videl je kako je umrl in bil položen v grob. Vse ostale Jezusove obljube, vse ostalo se mu je zdelo kakor navadna pravljica. In četudi je toliko njegovih kameradov zatrjevalo, da je Jezus vstal od mrtvih, jim ni ne verjel, kaj šele veroval.

Nejeverni Tomaži zavračajo vse, kar Cerkev pravi o Jezusu, o Njegovih obljubah, resnicah. Zavračajo pričevanja svetnikov in svetnic. Zavračajo čudeže vsakdanjega življenja. Zavračajo ljubezen. Imajo nešteto izgovorov ter opravičil za svoj dvom. Toda kljub vsem dvomom, se Tomaž ne naveliča zbirati se skupaj z ostalimi apostoli. Zakaj? Ker morda dvomi celo v svoj dvom. Ker kljub vsemu morda želi verovati. In zato, ker se Tomaž ne naveliča, kljub vsem dvomom zbirati se skupaj z drugimi apostoli, se mu Jezus lahko prikaže. In še več, Jezus zahteva, da se Tomaž dotakne Jezusovih ran. Ta dotik ga še posebej prepriča, ter dokončno spreobrne.

Dokler nejeverni Tomaž opravičuje svoj dvom, dokler išče vsemogoče izgovore, da ne bi veroval, četudi si morda želi verovati, ne bo veroval. Dokler se ne spreobrne in vidi, to kar mora videti, ne to, kar si želi videti, dokler se Jezusa ne dotakne, ne bo veroval. Ko Tomaž sprejme Jezusovo resničnost takšno, kakršna je, to ko sprejme vse, kar Jezus po Cerkvi uči in dela, takrat se spreobrne in veruje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar