petek, 25. marec 2016

Iskanje smisla

Človekovo življenje je nenehno iskanje: sreče, zadovoljstva, dobrote in predvsem smisla. In to ta zadnje – smisel, je v življenju najpomembnejše. Tisti, ki ga najde mu vse ostalo avtomatično zgodi. In vsi tisti, ki so prišli v Getsemani z »z baklami, svetilkami in orožjem,« so v bistvu iskalci. Čeprav iščejo z nasiljem, zasmehovanjem, sramotenjem, so iskalci smisla, iskalci Boga. In tudi mi v bistvu včasih, nismo nič kaj drugačni, tudi mi iščemo, četudi v grehu. In Jezus nas sprašuje: »Koga iščete«

Naš odgovor je »Jezusa Nazarečana.« Kdo je ta Jezus ki ga iščemo in zakaj ga iščemo? Ker vznemirja. Jezus vznemirja, tako velike duhovnike in farizeje, kakor nas dandanes. Zaradi njegove drže, ki se odraža v besedah: »Ali naj ne izpijem keliha, ki mi ga je dal Oče?« Te besede ne izražajo gole vdanosti v usodo, temveč pokorščino Božji volji. Vera v Jezusa Kristusa je pokorščina, poslušnost, sprejemanje tega, kar nam Bog dovoljuje, omogoča, podarja. Smisel je pokorščina neki ideji, ki osmišlja tvoje življenje. Toda vera je nekaj več, kot zgolj ideja

Vera je spoznanje, kakor Jezus sprašuje Pilata: »Praviš to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilatu so povedali marsikaj o Jezusu, tako tudi mi s svojim življenjem svetu govorimo o Jezusu. Toda Pilat se ni potrudil, da bi izkusil Jezusa. On je samo poslušal: govorice, obrekovanja, opravljanja, toda ni se poglobil. »Kdo bo veroval, kar smo slišali, nad kom se je razodela Gospodova roka?« nas sprašuje prerok Izaija v današnjem prvem berilu. Tisti, ki se bo trudil svojo vero dejansko živeti.

Pilat se je srečal z različnimi govoricami z Jezusom, imel je čudovito priložnost. Toda ker v njem ni tlela želja, hrepenenje, ni bilo nič, ker se tukaj srečuje z še eno zakonitostjo vere: »Nobene oblasti ne bi imel nad menoj, ko bi ti ne bilo dano od zgoraj.« Vera je dar. Bistvo daru pa je, da ga ne moremo kupiti, pridobiti, lahko ga samo sprejmemo. Bog nam vedno znova daje različne priložnosti, možnosti, prilike da se z Jezusom srečamo in ga v resnici spoznamo. Mi pa moramo to samo preprosto sprejeti. Kakor učenec, katerega je Jezus ljubil:

»Glej tvoja mati!« in od tiste ure, jo je učenec vzel k sebi.« Marija je poseben lik na področju vere. Ona skrbi za to, da vera ni zgolj neka abstraktna ideja, temveč človeška realnost. Ona je poskrbela s svojo poslušnostjo Božji volji, da se je Jezus učlovečil. Bila je Jezusova mati in od križanja dalje je postala mati Cerkve. Ko si domišljamo, da smo zapravili vse priložnosti, nam Jezus pravi: »Žena, glej tvoj sin, glej tvoja mati.«

Da sprejmeš vero, moraš torej biti najprej človek: umrljiv, šibak, slaboten, nepopoln. In ko boš takšen, boš lahko skupaj z Jezusom zaklical: »Žejen sem.« Žejen sem po življenju, po dobroti, po ljubezni, po smislu. Ko boš lahko rekel žejen sem, boš lahko odgovoril na vprašanje: »Koga iščete?« Iščemo Jezusa, iščemo vero, iščemo smisel svojega življenja. In ga bomo našli, če ga bomo iskali, in ko ga bomo iskali z vso dušo, vsem srcem in vsem mišljenjem: »bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.«

In ta milost je vera in tako bomo lahko na koncu z Jezusom mirno zavzdihnili: »Izpolnjeno je

Ni komentarjev:

Objavite komentar