nedelja, 20. marec 2016

Poslednja etapa


Ko je Jezus vstopil v Jeruzalem, kar ponazarjajo butarice blagoslovljene na cvetno nedeljo, je vstopil kakor kralj skozi glavna vrata. Skozi stranska vrata pa je izstopil kakor poraženec. Ko je bil kot poraženec, izdajalec, krivičnik v očeh sveta pribit na križ, je na velikonočno jutro vstal kot zmagoviti Bog.

Toda ta vstop Jezusa v Jeruzalem je bil prostovoljen, svoboden in hoten. Kdo od nas bo pri zdravi pameti šel nekam, kjer ve, da ga čaka, sramota, trpljenje in smrt? Nihče. Kajti zdrava pamet se upira trpljenju in bolečini. Človeku, kot živemu bitju je v naravo položen nagon po preživetju, ko razumskemu bitju pa nenehno iskanje bližnjic. Zato je Jezusov vstop v Jeruzalem v očeh apostolov, učencev in tudi nas, norost brez primere. Da človek naredi to, kar je naredil Jezus je potrebno nekaj drugega, nekaj več. In to je vera. Vera nas spodbuja, kakor je spodbujala Jezusa, »da je postal pokoren, vse do smrti, smrti na križu.«

V Cerkvi, krščanstvu ni demokracije. Je zgolj poslušnost, pokorščina, veri, ne tradiciji, ter nauku Cerkvi, če smo katoličani. Kaj pa je vera? Vera je to, kar izraža današnje poročilo o Jezusovem trpljenju, da »Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, toda gorje tistemu človeku, ki ga izdaja.« Vera je zavestna, hotena, svobodna, pokorščina, poslušnost Božji volji, je več kot zaupanje, je upanje, je več kot čustvo, je ljubezen do Svete Trojice, do Cerkve.

Z današnjo nedeljo torej vstopamo v veliki teden. Poslednjo etapo našega Odrešenja. Katera nam želi povedati, da se moramo zavedati, da nobena molitev v velikem tednu ni predolga, noben post ni premalo strog in nobeno dobro delo ni ostudno. Ker se zavedamo prerokbe preroka Izaija, ki nam pravi: »Gospod Bog mi pomaga, zato se nisem dal zmesti.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar