nedelja, 03. julij 2016

Božja navzočnost


Skozi tisočletja se že različni narodi na vse mogoče načine trudijo doseči tisti košček zemlje, ki mu danes pravimo Jeruzalem, saj je to mesto zibelka judovstva, krščanstva in islama. In ima ogromno simbolno vrednost. Ter predstavlja domačnost, varnost in predvsem Božjo navzočnost, zato prerok pravi: »v Jeruzalemu boste potolaženi.« Mi katoličani nismo vezani na Jeruzalem, temveč na Božjo navzočnost. Tam, kjer je Bog, tam je Božje kraljestvo.

Vsakič ko zazvonijo zvonovi in vabijo k sveti maši, oznanjajo »Približalo se vam je Božje kraljestvo.« Mar ni to lepo, da to oznanilo lahko slišimo tako v Dolenji vasi, kakor v Ljubljani, na Pagu ali pa na Azurni obali in da Božje kraljestvo ni vezano na neki daljni Jeruzalem, kar izražajo besede apostola Pavla »Kajti ne obreza nič ne velja, niti neobreza, ampak nova stvaritev.« Te besede nam pravijo, da ni pomembno ali si takšen ali drugačen, velik, majhen, črn ali bel, temveč vsak, ki sprejme Jezusa, v zakramentih, bo živel novo življenje, novo stvaritev v nenehni Božji navzočnosti. In ta navzočnost je kakor mati: »Kakor mati tolaži svojega otroka, vas bom jaz tolažil, v Jeruzalemu boste potolaženi.«

Da pride v Jeruzalem, da pridemo v Božjo navzočnost, »ne denarnice ne torbe ne sandal.« Potrebuje samo preprosto potrebo po Bogu, preprosto zavedanje lastne nebogljenosti, lastne pomanjkljivosti, ki jo dopolnjuje, preoblikuje in na novo ustvarja vsemogočni Bog in Njegova previdnost. Zato Bog ne daj, da bi se »hvalil razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa.« Hvala Bogu za križe in težave vsakdanjega življenja, hvala za hrepenenja in potrebe, ker če me ne bi nič tiščalo, bi na Boga preprosto pozabil. Kajti s tem, ko ga prosimo, ga potrebujemo in s tem ko ga potrebujemo ga častimo. Kakor mati čuti ganjenost, ko njen otrok pride k njej po pomoč in ne nekam drugam, tako počastimo Nebeškega Očeta, ko v moči Svetega Duha, po Jezusu prihajamo po pomoč in tolažbo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar