nedelja, 17. julij 2016

Izvoliti pomeni sprejeti


Dejstvo je, da je Gospod Jezus Kristus, že dva tisočlet navzoč med nami. Pa ne v kakšni virtualni resničnosti, temveč v telesu, pod podobo kruha in vina. Pa bo nejeverni Tomaž prav gotovo podvomil v Jezusovo navzočnost pod podobo kruha. Seveda, zato, ker je nejeverni, če bi bil verni, prav gotovo ne bi dvomil. Tudi Marta je verovala in zato »zato ga je sprejela v svojo hišo«.

Tisti, ki ima to milost, da je veren, tisti ima največje bogastvo, kar ga lahko človek premore, kajti s pomočjo vere je sposoben ne samo gledati, temveč dejansko videti to, kar vidijo angeli in svetniki: Sveto Trojico. Zaradi vere je Marta sprejela Jezusa in Marija mu je zaradi vere slonela pred nogami. In če Marta ne bi verovala, se prav gotovo ne bi vznemirjala, zaradi Marijine ’lenobnosti’ in če ne bi verovala tako tudi ne bi godrnjala: »Reci ji naj mi pomaga.« Godrnjanje tako ni vedno izraz nevere. 

Če pa se slučajno zgodi, da nimamo vere, potem prav gotovo ne moremo reči, kakor je rekel apostol Pavel: »na svojem mesu dopolnjujem, kar nedostaja bridkostim Kristusovim.« Brez vere je trpljenje, bolečina, pa tudi veselje in sreča brez smiselna. Izvolimo si torej delež, ki nam ne bo nikoli odvzet. Pokleknimo k Jezusovim nogam in se mu dajmo poučiti. Poučuje pa nas preko svoje navzočnosti v svetih zakramentih in posledično tudi preko Cerkve. Toda, izvoliti si ta delež pomeni sprejeti ga, zato si ne obotavljajmo Gospoda sprejeti, tudi s prošnjo: »Gospod, ako sem našel milost v tvojih očeh, ne hodi prosim mimo svojega služabnika.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar