nedelja, 31. julij 2016

J.S. Bach


Krščansko življenje je bolj podobno umetnosti, kakor znanosti. Človekova znanost in trud sicer naredi orgle, Božji dar umetnosti pa iz njih naredi nekaj prijetnega. Teološka znanost naredi religijo, a človekova vera iz tega naredi nekaj prijetnega. Zato danes pridigar sprašuje: »Kaj koristi človeku ves njegov trud?«

Bach je že toliko časa mrtev, da bi lahko prišel že nazaj. Toda njegova glasba je še kako živa, saj hvali in časti Boga. Poznal sem človeka, ki je bil čisti ateist. Toda ob poslušanju Bacha se je spreobrnil, ker pri Bachu težko najdeš skladbo, ki bi bila popolnoma posvetna. Ker je Bach komponiral v Božjo čast in slavo, se je tako dotikal Boga se je ohranil in zato lahko rečemo da je večen. Kje dobimo podatke o svojih prednikih? Ker so krščeni in so Božji otroci v krstnih knjigah. Tisti, ki se dotikajo Boga, so večni: »ker je vse in vseh Kristus.«

Ta svet drvi naproti niču. Razen Katoliške Cerkve, ki je Božja ustanova in peklenske sile je ne bodo premagale. Dotikajmo se zato Boga, tudi preko Cerkve, kajti Cerkev je izvir žive vode Božjega usmiljenja, ki se razliva samo preko zakramentov in molitve. Dotikajmo se Boga, da se ne izgubimo, razblinimo kakor kapljica sladke vode v oceanu, ker se lahko zgodi, da bodo nenadoma »terjali tvojo dušo od tebe in kar si spravil, čigavo bo?« Nič ni narobe v nabiranju zakladov. Nič ni narobe v človeški znanosti. Tudi Bach je pisal na papir in uporabljal inštrumente, toda, ker je bil »bogat pred Bogom,« se je ohranil do današnjih dni.

Ni komentarjev:

Objavite komentar