nedelja, 07. avgust 2016

Brcanje v temo


Ko stojimo v vrsti pred okencem, se nam zdi, da je čakanje brcanje v temo. Ko se učenec ali študent spravlja učit, najde tisoč opravkov, ki se v tistem hipu zdijo bolj pomembni od učenja. To je posledica nemira srca, o katerem čudovito govori sv. Avguštin: »Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v tebi.« In počivanje v Bogu je namen naše vere. Še posebej v svetu, ki vpliva na nas, ter na prišepetava, da moramo nenehno nekaj brkljati. Nenehno se mora nekaj dogajati, vedno mora biti nekaj novega, ekskluzivnega, da poteši našo nemirnost. In če se to ne dogaja, si domišljamo, da brcamo v temo.

Toda te nemirnosti ne more potešiti nihče, kakor le vera v Boga. »Ker je Sara, ki je bila neplodna, verovala, je dobila moč.« Vera pomeni moč v dneh preizkušnje, ko se pojavijo dvomi, ko se naša pričakovanja ne izpolnijo, ko smo razočarani, besni, ko se nam zdi, da brcamo v temo. Ko se je Abraham odpravil v obljubljeno deželo, če ne bi veroval, bi brcal v temo. Toda »Ker je Abraham veroval, je ubogal klic.« Zaradi vere Abraham ni brcal v temo, temveč je šel na pot v obljubljeno deželo. In ta pot je v bistvu čakanje.

Zato nam Jezus pravi, naj bomo »podobni ljudem, ki čakajo.« Tisti, ki čaka je pripravljen. Pripravljen, da pristopi k okencu in opravi, za kar se je namenil. Je pripravljen, da se uči in nekaj nauči, »kajti ob uri ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.«

In kako naj izgleda to čakanje? »Sveti otroci dobrih so na skrivaj žrtvovali in složno izražali zvestobo Božji postavi.« Žrtvujmo svoj čas za molitev. Ni vere brez molitve. In brez vere je vse brcanje v temo, brez vere, te čakanje pred okencem spravlja v obup. Brez vere se naše srce ne bo spočilo v Bogu. Kajti »vera je temelj tistega, v kar upamo, zagotovilo tistega, česar ne vidimo.« Upanje, pa je potrpežljivo čakanje. Upanje je molitev, upanje je vera, upanje je zagotovilo, da ne brcamo v temo, temveč ima vse svoj smisel.

Zato Gospod Jezus, sprejmi naše molitvene žrtve, da bomo verovali kot Abraham in Sara. Da nam bo vera dala moč, ki je upanje, da naše krščansko življenje ni brcanje v temo, temveč potrpežljivo čakanje, da pridemo pred okence k tebi, ter da se naše srce umirilo v tebi, ki z Bogom Očetom v občestvu Svetega Duha, živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

Ni komentarjev:

Objavite komentar