nedelja, 09. oktober 2016

Kozarec je 1/2 prazen ali poln?


Deset gobavcev je bilo ozdravljenih, toda samo eden se je vrnil, da bi se zahvalil, pa še »ta je bil Samarijan.« Samarijani so bili za Jezusove sodobnike ljudje slabše vrste, pa vendarle pripadnik »te ljudi slabše vrste« Jezus večkrat postavi kot vzornike vere, kakor pravi temu Samarijanu: »Tvoja vera te je rešila.«

Le kaj želi Jezus s tem povedati? Da je resnično veren, tisti, ki je resnično hvaležen. Kajti tisti gobasti Samarijan je »videl, da je bil ozdravljen.« Biti veren, pomeni stvari videti iz vidika vere: da se vsak dan nekaj dogaja: vsak dan se zbudimo, vsak dan živimo, vsak dan se daruje največji čudež – sveta maša, vsak dan imamo lahko nekoga, ki ga imamo radi, vsak dan imamo lahko nekoga, ki nam gre na živce, ter imamo zato razlog za molitev. Vera ti omogoča, da vidiš kozarec na pol poln, ne na pol prazen. Podobno se je zgodilo Sirecu Naamanu, šel je, se potopil v Jordan in »bil je očiščen svoje gobavosti.«

In oba: Samarijan in Naaman, sta bila hvaležna. In sta se zato vrnila, prvi k Jezusu, drugi k Elizeju, da bi mu vsak na svoj način izkazala hvaležnost. In tako mi Bogu izražamo svojo hvaležnost: da vztrajam, da se vračam, kajti kdor je resnično hvaležen Bogu, bo vsak dan videl, četudi droban, čudež Božje naklonjenosti. »Zato vse prenašam, zaradi izvoljenih, da bi tudi ti dosegli rešitev,« pravi apostol Pavel. Vse je prenašal zaradi izvoljenega Izraelskega ljudstva, ki ga je preganjalo. Kdor je veren, se trudi vsak dan videti čudeže Božje naklonjenosti, ker slepec ne more voditi slepca in nevernik ne more spreobrniti nevernika. Zato bolj kakor vse, prosimo Boga, naj nam da dar vere. Če ima človek vero, ima tudi ljubezen in upanje. Kajti vera nas rešuje. Če pa ni vere, ni pa vse skupaj nič.

Ni komentarjev:

Objavite komentar