petek, 07. oktober 2016

Molitvena drva


Začenjajo se mrzli zimski dnevi in za vse je samoumevno, da si svoje domove, svoja življenja ogrejemo. Kajti mraz in vlaga škoduje našim domovom in našim življenjem. Življenje pa ni samo v telesnem vidiku, temveč tudi duhovnem. Še več, včasih se ljudje, ki so fizično popolnoma zdravi, počutijo bolne. Pojavljajo se razne bolezni, za katere ni nobenega fizičnega vzroka, ter se ji preprosto ne da ozdraviti z nobenim zdravilom. Kaj storiti v takih primerih, kaj storiti, da duhovnega trpljenja ne bi bilo?

Odgovor je rožni venec. Rožni venec ima isto vlogo, kakor polena v peči. Polena gorijo, oddajajo toploto, ogrejejo stanovanje, življenje. Tako tudi rožni venec, ki ga molimo, medtem, ko jagode rožnega venca drsijo skozi naše roke. Ogreje. Ogreje našo dušo, naše življenje. Drva ne gorijo samo za nas, temveč za vsakega, ki bodisi živi z nami, bodisi pride na obisk. Tudi rožni venec lahko molimo: ne samo zase, temveč tudi za druge. Ko polena dogorijo, ostane pepel in toplota. Ko odložimo rožni venec, ostane milost, čudež molitve: če smo nemirni, nas pomiri, če nas zebe nas ogreje iz naših duš vse hudo prežene. Lahko celo rečemo: da kdor ob rožnem vencu zaspi, najbolj sladko spi, saj spi z Božjo milostjo pod Marijinim varstvom. Pri molitvi rožnega venca nas ne sme voditi količina, temveč kvaliteta.

Danes nas Marija vabi, naj z veseljem ali z muko, v roke vzemimo rožni venec. Kajti ko vse odpove, lepo je čutiti, da vsaj nekaj pa le imaš. In ko ne veš, kakor bi rekel hvala, glej rožni venec naj ti pri tem pomaga. In ko nekoga imaš tako rad, pa ne veš, kaj bi mu dal: podari mu svojo molitev, podari mu rožni venec.

Ni komentarjev:

Objavite komentar