torek, 04. oktober 2016

Objeti in poljubiti


21. stoletje je stoletje uboštva. Nikoli se tega, v cerkvenih in laiških krogih, ni toliko poudarjalo, kakor v zadnjih desetletjih. Toda pod besedo uboštvo si običajno predstavljamo, revne, umazane, raztrgane, premražene, sestradane ljudi. In ko papež Frančišek toliko govori o uboštvu prav gotovo nima pred očmi samo te predstave. O kakšen uboštvu naj bi torej govorili.

Poglejmo današnji evangeliji. Jezus pride k dvema sestrama: Marti in Mariji. Če si lahko dovolimo sklepanje po dejstvu, da je Marta Jezusu stregla, lahko sklepamo, da sta bili premožni. Marta je stregla ubogemu, revnemu Jezusu. Marija pa se je usedla k Jezusovim nogam. Jezus je bil materialno reven, a duhovno bogat. Marija je bila materialno premožna, a duhovno revna.

Človek za svoje zemeljsko bivanje ne potrebuje veliko. Zgled Frančiška Asiškega kaže na to. Kot sin bogatega trgovca, se odreče materialnemu uboštvu. Da bi si pridobil duhovno bogastvo, del, ki mu ne bi bil nikoli odvzet. Kot sin bogatega asiškega trgovca, se ne bi nikdar uspel skloniti h gobavcu, ga objeti in poljubiti. In ljudje, ki so resnično ubogi, niso ubogi samo zaradi materialnega pomanjkanja, temveč ker jih nihče ne »objame in poljubi«.

So mar bogataši zato zavrženi izpred Božjega obličja? Sta bila Marta in Marija zavrženi? Materialno bogastvo je lahko ravno tako ovira za nebeško kraljestvo, kakor materialno uboštvo. Kajti za nebeško kraljestvo je pomembno, da smo se sposobni ponižati k Jezusovim nogam, kakor Marija in da smo sposobni streči kakor Marta, vendar brez godrnjanja v smislu »Reci vendar, naj mi pomaga.«

Zgled svetega Frančiška Asiškega ni samo v odrekanju od zemeljskih užitkov, temveč v ponižnosti s katero objame in poljubi gobavca, ponižnosti zaradi katere se upa v lasnem kraju oznanjati evangeliji, čeprav ga vse zasramujejo in se mu posmehujejo. Zgled svetega Frančiška Asiškega je, da si je upal poklekniti k Jezusovim nogam, ter se pustil poučevati in napolnjevati z Njegovo besedo, ki se oznanja tudi preko mogočne in grešne Katoliške Cerkve, saj sveti Frančišek Asiški ni nikdar dopustil, da bi deloval mimo ali brez soglasja Cerkve. In ravno s to ponižno poslušnostjo, mu je uspelo to, kar ni uspelo mnogih drugim, ki so isto poskušali doseči z nasiljem in mečem: objeti in poljubiti gobavca.

Ni komentarjev:

Objavite komentar