torek, 29. november 2016

Iskanje dobrega


ponedeljek, 1. adventni teden

Smo v adventnem času. To je čas, ko je Jezus prišel v Kafarnaum. Jezus je tukaj. Mi ga moramo samo prositi torej moliti. Toda kako, zakaj? Iz in zaradi ljubezni. Stotnik je imel rad svojega služabnika, zato je zanj prosil. Iz ljubezni do služabnika si je stotnik, rimljan, pogan upal pristopiti do Jezusa, Božjega Sina in ga prositi. Samo iz ljubezni. Jezus se je rodil za vse tiste, ki ga ljubijo in za vse tiste, ki ga sovražijo. Toda najprej je izkazoval ljubezen tistim, ki ga ljubijo, ki verujejo, torej stotniku, čeprav je bil pogan. Šele nato se je lahko dal križati tudi za tiste, ki ga ne marajo.

Želimo imeti takšno vero, kakršno je imel stotnik? Potem molite in prosite za tiste, ki jih ljubite. Ni pomembno ali oni vas ljubijo. Pomembno je, da vam nekdo nekaj pomeni in zato, ker vam nekaj pomeni boste zanj Jezusa prosili. Zakaj pa bi imel rad takšno vero? Ker v veri ni sovraštva, v veri ni prezira, v veri ni nemira, temveč zgolj upanje in ljubezen.

Stotnik je prosil iz ljubezni in je imel takšno upanje v Jezusovo besedo, da je rekel: »Gospod nisem vreden, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen.« In to je vera. Zato v adventu molimo in prosimo najprej za tiste, ki jih imamo radi, da se naša vera okrepi, ker se je Jezus najprej rodil v ljubeči družini, šele kasneje je umrl sredi sovražne drhali. 

torek, 1. adventnega tedna

Adventni čas je čas, ko naj bi gojili hrepenenje. Toda ne kakršno koli hrepenenje. Požrešnost je hrepenenje, ki izvira iz strahu pred lahkoto. Skopuštvo je hrepenenje, ki izvira iz strahu pred pomanjkanjem. Vsak greh je hrepenenje, ki izvira iz strahu. Strah pa je nezaupanje.

Adventni čas je čas, ki nas vzgaja v tistem pravem hrepenenju po dobrem, po lepem, resničnem in enkratnem. Hrepenenjem, da bi prišli na sveto goro, v deželo polno Gospodovega spoznanja. Tudi to hrepenenje izvira iz strahu, iz strahu pred Gospodom, ki je strah pred grehom, pred zlom. To pa je strah upanja. To pa je tisto, kar vidijo oči Gospodovih učencev.

Potrudimo se, da bomo v adventnem času, ne samo gojili, temveč tudi videli, se ozirali na to, kar se v našem življenju dobrega, lepega, resničnega in enkratnega. Adventni čas pomeni iskanje prenočišča Jožefa in Marije, ki sta bila sposobna tudi v skromnih jaslicah videti nekaj dobrega, lepega, resničnega in enkratnega. Ne glejmo samo na slabe stvari, ker nas bo postalo strah in bomo padli v greh. Glejmo na dobre, in to bomo počeli zato, ker se bomo bali greha in zato bodo te dobre stvari, dogodki, osebe, v nas zbujale upanje. Zaradi upanja bomo ljubili. In zaradi ljubezni bomo verovali.

Ni komentarjev:

Objavite komentar