torek, 01. november 2016

Zaupati Bogu


Ko Jezus pravi 'blagor' to pomeni ne bojte se. Ne bojmo si biti ubogi po duhu, krotki, žalostni, lačni in žejni pravice, usmiljeni, čisti v srcu, miroljubni. Ne bojmo se biti zaradi pravice preganjani, zasramovani, obrekovani. Kajti s temi znamenji smo zaznamovani kot služabniki »našega Boga na njih čelih.« Ker vsak, ki nas vidi, da smo ubogi v duhu, krotki, žalostni, lačni in žejni pravice, usmiljeni, čisti v srcu, miroljubni, nas vidi kot kristjane in katoličane. In kaj v tem slabega, četudi smo zaradi tega preganjani, zasramovani, obrekovani? To so tiste pravi bridkosti preko katerih od Boga izvoljeni »operejo svoja oblačila in jih očistijo v Jagnjetovi krvi.«

Toda, da bi vse to bili in se vsega tega ne bi bali, potrebujemo vero. Vera pa izhaja iz upanja. In »vsakdo, ki ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je on čist.« Da pridemo v slavo nebeškega Jeruzalema, moramo upoštevati Jezusove blagre. Ki so v popolnem nasprotju z vrednotami tega sveta, ker nas svet poskuša preplašiti, da bi več zaupali vase, v tehniko, človeške sposobnosti, namesto, da bi, kakor nas vsi svetniki, s svojim zgledom spodbujajo, k zaupanju Nebeškemu Očetu.

Še enkrat ne bojmo se, raje »Poglejte, kakšno ljubezen nam je skazal Oče, se imenujemo in smo Božji otroci.« Ne bojmo se, ker smo po krstu postali Božji otroci. Seveda, vsak otrok gre včasih malce po svoje. Toda vsak normalen in pameten otrok, se v končni fazi vrne k staršem, da prevzame njih dediščino. Tudi mi ne oklevajmo, četudi po še tako hudem grehu, vrnimo se nazaj v Očetov dom, v Očetovo naročje, ker nas po spreobrnjenju čaka resnično veliko veselje in radost, »zakaj vaše plačilo v nebesih je veliko.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar