četrtek, 02. februar 2017

Svečnica


Jezusa so prinesli v tempelj, ker je tako določala Gospodova postava: »Vsak moški prvorojenec bodi posvečen Gospodu.« In če so ga želeli obdržati doma, so ga morali od Gospoda odkupiti, darovati v templju. Vedno znova se srečujemo s pojmom darovanja.

Toda kakšno povezavo ima sveča in praznik Gospodovega darovanja v templju? Ne bomo verjeli, ampak veliko. Sveča pri oddajanju svetlobe, pri gorenju, daruje samo sebe. Bolj kot jo je manj, bolj sveti. In tudi Jezus je daroval samega sebe »pred Bogom v spravo za grehe ljudstva.« In to je temelj življenja vsake posvečene osebe. Darovanje. Celibat, pokorščina škofu, Cerkvi, izpolnjevanje Božjih in Cerkvenih zapovedi, vse to je darovanje. Darovanje za Božje ljudstvo, za Izraelov ostanek, zato da ga »Kakor zlato in srebro jih prečisti, da bodo darovali Gospodu daritve, kakor je prav.« Nekdo mora biti lug, nekdo mora biti kakor livarjev ogenj, kakor lug pralcev.

Res je, da Kristus deluje preko posvečene osebe, kakor mi preko sveče osvetljujemo prostor. Toda posvečena oseba se daruje kakor sveča, zato, da bi lahko vsi skupaj vzkliknili kakor Simeon v templju: »Moje oči so videle tvoje zveličanje, luč v razsvetljenje poganov.« In to zveličanje vidimo vsak dan pri sveti maši, v tabernaklju, v usmiljenju v spovednici, v svetem zakonu ko se zakonca darujeta za svoje otroke. In vse to preko posvečene osebe, ki daruje svoje življenje za to, da gori luč usmiljenja v spovednici, da gori luč upanja v tabernaklju, da gori luč življenja v sveti Katoliški in apostolski Cerkvi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar