nedelja, 19. februar 2017

Umetniška duša


Katoliška duša je v svojem bistvu umetniška duša. Je in mora biti nekaj posebnega, nekaj čudnega, nenavadnega, ekscentričnega. Kakor je to Jezus Kristus, s svojim evangelijem in najbistvenejšim naukom, ki se izraža v besedah: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.« Te besede so preizkusni kamen naše vere. Ob katerega pa se vsi, brez izjeme večkrat spotaknemo. In spotakniti se moramo, in sicer tako, da nas vsi opazijo. Kajti katoličani: »Če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega?«

Toda zakaj? Odgovor nam daje apostol Pavel, ko nas sprašuje: »Mar ne veste, da ste Božji tempelj in da Božji Duh prebiva v vas?«. Mi, naša življenja, naša telesa so tempelj, svetišče, cerkev Svetega Duha. In kakor hodijo turisti obiskovat veličastne cerkve, napolnjene z umetninami, tako svet opazuje nas ljudi in se čudi našim umetninam. Umetninam, kot na primer: kako lahko Katoliška Cerkev obstoji že več kot dva tisoč let, ko pa se že več kot dva tisoč let katoličani trudimo to cerkev uničiti. Ali pa umetninam, ko ljudje zaradi vere, delajo naravnost neverjetna dela: zaradi vere gradijo veličastne katedrale, zaradi vere vztrajajo kljub slabotnosti škofov in duhovnikov, zaradi vere pišejo čudovite skladbe, zaradi vere rišejo nepredstavljive lepote.

Svet nas opazuje, ker smo Božji tempelj, »če pa kdo Božji tempelj uničuje, bo Bog uničil njega.« Zato se ne bojmo, če nas kdo hoče uničiti, ker bo Bog uničil njega. Bojmo se raje tega, da ne bi hoteli uničiti sami sebe, ker bomo potem res uničeni. Raje kot da se bojimo sovražnikov: zunanjih in notranjih, za te bo poskrbel Bog, raje skrbimo, da bomo izpolnili Božjo zapoved: »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« In iz te ljubezni bodi izvirala naša najčudovitejša dela, kakor so to dela Michelangela, Beethovna, Bacha in drugih. Ta dela vedno vzbujajo čudenje, kakor vzbuja čudenje Jezusov evangeliji, ko pravi: »Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas preganjajo.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar