sreda, 01. marec 2017

Pepelnica


Vstopnica za nebeško kraljestvo ni samo vernikova duša, temveč tudi vernikovo telo, celotno življenje. Gospod Jezus zato pravi, da ob postu: »pomazili svojo glavo in si umij obraz.« Gospod ne zahteva samo skesane duše, temveč čisto spreobrnjeno življenje, življenje vredno Kristusovega imena.

Svoje življenje najprej očistimo z miloščino, ki je telesna, materialna, nesebična odpoved, v dobro bližnjega, ki ne zahteva zahvale ali hvalnice. Še več: »naj ne ve tvoja levica, kaj dela tvoja desnica.« Seveda, da človek napravi miloščino, se mora nečemu odpovedati: na primer svojemu času, hrani, raznih drobnim užitkom življenja, svojemu zaslužku in podobno. Tako je odpoved tudi post. In kakšna je povezava s tem, da preskočiš obrok in prestaviš goro? Telo in molitev morata v verniku postati eno, če se hočeta upreti demonu. Ker post dejansko ni drugega kot sodelovanje telesa pri molitvi. Brez posta in molitve, lahko trpimo pomanjkanje vere. Brez vere pa ne moremo niti zravnati krtine, kaj šele prestavljati hribe.

In vero potrebujemo. Kajti »namesto Kristusa smo poslani, kakor da Bog opominja po nas.« Naše krščansko življenje ima smisel, kajti vsi smo orodje Božjega usmiljenja. Po nas Bog prihaja na ta svet in mi smo tudi odgovorni za to, da tudi drugi pridejo do vstopnice za nebesa. Zato smo mi dolžni za vse vzklikati: »Usmili se Gospod, svojega ljudstva.« Ker ljudstvo nismo sami mi, ki se tedensko, dnevno zbiramo okoli oltarja, temveč vsi, tudi tisti, ki so že pozabili kako izgleda oltarna slika. Kajti naša župnija, naša skupnost je tudi del Katoliške Cerkve, ki je vse skupaj eno samo veliko Kristusovo telo. In to telo mora biti maziljeno in čisto, da bo nekoč vstalo od mrtvih. In da bi to bilo, moramo biti tudi mi maziljeni in čisti, in temu je namenjen postni čas, da se vrnemo »h Gospodu, svojemu Bogu, zakaj milostljiv je in poln usmljenja, pripravljen preklicati kazen.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar