sobota, 25. marec 2017

Presenečenje

Gospod Bog rad preseneča. Izgleda, da mu je to v posebno veselje. Najprej preseneti vso angelsko sfero s tem, ko ustvari svet in človeka, kot višek svojega stvarjenja. In nato »Glej devica bo spočela in rodila sina, ki ga bo imenovala Emanuel, kar pomeni z nami je Gospod.«

Toda človek ne mara preveč presenečenj. Človek ima rad, da so stvari v nekem redu, da je vsaka stvar v svojem predalčku. Da veš kaj si lahko privoščiš in kaj ne. Vsega, kar je nenavadnega, čudnega, nad ali pod povprečjem nas straši. Tudi Marija se je, ko je prišel angel »prestrašila in je razmišljala, kar pomeni ta pozdrav.« In to je tisto. Doleti nas nekaj nepričakovanega, mi pa, namesto da bi malce razmišljali, to pomeni tudi moliti: bodisi udarimo nazaj, bodisi zbežimo. In zato večkrat zgrešimo Gospodovo oznanjenje.

Vsakemu izmed nas Gospod oznanja: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.« In kaj pomeni to, da človek najde milost pri Bogu? Podobno, če človek najde milost pri sočloveku: to pomeni, da si nekomu všeč, da nekomu ni vseeno zate, morda te celo nekdo ljubi. In to je Gospodovo oznanilo nam ljudem. Da smo Bogu všeč. Da Bogu ni vseeno za nas. Da nas Bog nas ljubi, »kajti Bogu ni nič nemogoče,« ker ljubezen premaga vse človeške ovire. In zaradi teh človeških ovir, predsodkov, navajenosti, razvajenosti, nas je strah vsega in vsakogar.

Zato ne pozabimo: »da smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej.« Ta daritev, katere se spominjamo pri vsaki sveti maši, naj v nas vzbudi gotovost, da smo naslovljenci Božje ljubezni. Zato se ne bojmo moliti, kar se od nas pričakuje in pričakovati nepričakovano.

Ni komentarjev:

Objavite komentar