ponedeljek, 17. april 2017

Sprejeti resnico


Lahko rečemo, da je na svetu veliko ljudi, ki so za Jezusa sicer slišali, vedo morda celo nekaj njegovega nauka, kakšen izrek ali modro besedo. Toda kaj več od tega pa žal ni. Vse ostaja zgolj na neki ideji, namesto da bi bilo to način življenja in je zato vse vedenje o Jezusu prej vir razočaranja, kot blagoslov. In veliko takih ljudi, med katerimi smo lahko včasih tudi mi, so podobni onima učencema na poti v Emavs, o katerih Jezus pravi, da sta: »nespametna in po srcu kesna za verovanje, vsega tega, kar so povedali preroki.«

In zato je tukaj skupnost kristjanov, ki se imenujejo katoličani. Oni pričujejo, oznanjajo resnico: »Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.« Mi katoličani smo bili v nedeljo priče, da je Bog obudil Jezusa od mrtvih. Priče smo temu, da je Jezus sicer umrl »po določenem sklepu in previdnosti Božji.« To je z namenom, da bi vsi svobodno živeli, da zlo ne bi imelo moči nad nami. Jezusovo vstajenje od mrtvih je bistvo krščanske veroizpovedi in izraža neminljivo upanje, da je ljubezen močnejša od sovraštva in smrti.

Zato moramo mi to najprej verovati. Mi moramo to razumeti, sprejeti, da bomo lahko izpolnili poslanstvo kakor Peter z enajsterimi, ko je »povzdignil svoj glas in jih nagovoril.« Svet marsikaj ve o Jezusu, toda ker stvari gleda zgolj s človeškimi očmi, ne more razumeti. In ker ne razume si po svoje razlaga in to prej rojeva predsodke, kakor resnico, kakor učencema iz Emavsa: »Mi pa smo upali, da bo on rešil Izrael.«

In kako bomo sprejeli to dejstvo, kako bomo začeli verovati? Podobno, kot učenca iz Emavsa, ki so se jima odprle oči in sta Jezusa spoznala takoj, ko je Jezus »vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal.« Učenca sta spoznala Jezusa preko najpomembnejšega zakramenta – svete evharistije in svete maše. Jezus je z njima dejansko opravil sveto mašo. Potem, ko sta se mu spovedala: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu…« Preko zakramentov in seveda razlag Katoliške Cerkve spoznavamo Jezusa. In ker ga spoznavamo lahko vanj verujemo. In ker verujemo v nekaj tako čudovitega, gremo lahko po svetu in pričujemo »Gospod je res vstal!« Aleluja. Naše upanje je neomejeno. Aleluja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar