nedelja, 23. april 2017

Življenjski sopotnik

Človekov življenjski sopotnik je dvom. Skorajda ni človeka, ki resnično nikoli ne bi podvomil. Od tistih čisto preprostih, včasih banalnih dvomov, ko dvomimo npr. o natančnosti kuharskega recepta do tistih dvomov, ki oblikujejo naše življenje: me ima tisti zares rad, mi tisti res hoče dobro, ali bo to moja prava življenjska pot, ali Bog res obstaja, ali me Bog resnično ljubi?

In tudi apostol Tomaž je dvomil: »Če ne vidim… in ne vtaknem … in ne položim … nikakor ne bom veroval.« In resnično pri najhujšem dvomu nobena lepa beseda ne zaleže. Potrebno je izkustvo. Potrebno je videti, vtakniti, položiti, se dotakniti. Tudi pri veri v Boga. Kajti dvom je »preizkušenost vaše vere.«

Dvom je preizkušnja odnosa tako do Boga, kakor do bližnjih in živeti v dvomu je grozno. Nenehno sumničenje, občutki ogroženosti, povsod neke zarote in kolaboracije, še posebej, če vidiš, da na sosedovem vrtu vse uspeva: »Vse pa je v duši navdajal strah, ker se je po apostolih dogajalo veliko čudežev in znamenj.« In med temi, ki jih je navdajal strah je tudi sveti Tomaž. Vendar Tomaž ni želel živeti v takem stanju. Ni vrgel puške v koruzo, ni obupal, temveč je vztrajal v družbi apostolov, ki so se »enodušno in vztrajno zbirali v templju,« obhajali svete maše, ter uživali življenje »z veselim in preprostim srcem.«

Veselo in preprosto srce je potrebno, da človek vztraja, v vsakem odnosu. Šele potem ko človek vztraja lahko izkusi: vidi, vtakne, položi, se dotakne. Šele nato lahko vzklikne »Moj Gospod in moj Bog.« Dvom je življenjski sopotnik, vendar ne takšen, ki bi nas želel uničiti, temveč utrditi. Kajti dvom je preizkušnja, ki nam govori, da še ni vse utrjeno, razumljeno, in od nas zahteva pogum h koraku izkustva Boga in bližnjega. In po tem izkustvu nas je Bog »v svojem velikem usmiljenju, z vstajenjem Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za živo upanje.« In največji izraz Božjega usmiljenja je ravno dvom, saj Bog tako ne ostaja zgolj neka lepa beseda, temveč učlovečena Beseda, ki se ga da slišati, videti, prijeti, ter predvsem izkusiti Njegovo brezmejno ljubezen. Predvsem ko Jezus vztraja v tabernaklih, v zakramentih, v Božji besedi in Cerkvi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar