nedelja, 28. maj 2017

Gravitacija


Gravitacija je sila, ki povzroča, da telesa z maso privlačijo drug drugega. In Bog je gravitacijska sila saj povzroča da smo skupaj. In to je sporočilo Jezusove velikoduhovniške molitve iz današnjega evangelija: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva.« Kar je po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu združuje, kar je od hudiča ločuje.

Vendar ta gravitacijska sila Boga ni samoumevna. Samoumevno je, da bo strešnik s strehe padel na tla. Ni pa samoumevno, da bo človek ostal v Bogu in Bog v človeku, če se človek za to ne bo trudil. Zato so učenci, apostoli »enodušno vztrajali v molitvi z ženami in z Jezusovo materjo Marijo in z njegovimi brati.« Enodušno pomeni, da so bili eno, eno pa ne bi mogli biti brez molitve. Akcija, dejavnost, pastoralna vnema, lahko hitro ločuje, kontemplacija pa stvar drži skupaj. Brez molitve se romanje spremeni v sindikalni izlet. Brez Boga, molitve, zakramentov se Cerkev lahko hitro spremeni v delovno brigado, turistično društvo, javni zavod.

In človek se od vsega začetka trudi to Božjo gravitacijsko silo, ki teži k združevanju, uničiti. In kadar jo poizkuša, nastane greh. Nekaj nenaravnega. Greh je kakor vakuum. Sicer nas drži skupaj, toda prazne, nepotešene. Zato je živeti krščansko življenje težko, kakor je težko strešnik prepričati da ne pade s strehe, kakor je težko prepričati kruh namazan z Nutello, da ne pade z namazano stranjo na tla. Toda če dosežemo težko dosegljive stvari je zadovoljstvo toliko večje. Zato nas apostol Peter spodbuja: »če pa kdo trpi kot kristjan, naj ga ne bo sram, ampak naj v tem imenu poveličuje Boga.« Naj nas nikoli ne bo sram gravitacijske sile, ki nas združuje, naj nas nikoli ne bo sram Boga. Ker to kar nas ponižuje nas povišuje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar