četrtek, 15. junij 2017

En, dva, tri...


Človek se na življenjski poti lahko hitro izgubi. Koliko je različnih skušnjav in prilik, da se človek obrne stran od svojega Boga, in en dva tri se zgodi, da se znajdeš sam na razpotju življenja, ter ne veš ne kod ne kam. Da se to ne bi zgodilo, da človek ne bi izgubljeno taval sem ter tja, ter da bi imel sin človekov kam glavo položiti, nam Bog daje kruh, kakor pravi Jezus Božji Sin: »Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«

Še več, Jezus pravi, da »Kdor je moje meso in pije mojo kri ostaja v meni in jaz v njem.« In to je tisto, kar postaja čedalje bolj pomembno. Dandanes skoraj ne moreš iti v knjigarno ali v trafiko, da ne bi naletel ne knjige, revije in priročnike v smislu: »Kako najti ljubezen svojega življenja.« Ker en dva tri se zgodi, da kljub vsej tehniki, kljub vsemu komunikacijskemu napredku, da je človek čedalje bolj sam in osamljen. Samomori, depresije in kar je podobnega se pojavljajo povsod tam, kjer vlada tehnika.

Človek, ki redno prejema zakramente, od teh je najpomembnejši zakrament svete evharistije, ki se trudi priznavati in verovati v Jezusovo navzočnost v zakramentu svete evharistije ni nikoli sam, ne osamljen, ker »Mar ni kruh, ki ga lomimo udeležba pri Kristusovem telesu« In Kristusovo telo je Cerkev, je skupnost. V pravi skupnosti, ki temelji na sveti evharistiji pa ni prostora ne po samoti, ne po osamljenosti.

Zato nam Gospod daje sveto evharistijo, »da ne pozabiš Gospoda svojega Boga, ki te je izpeljal iz Egiptovske dežele,« ki je v tvojem življenju naredil ogromno čudežev in sposoben si jih videti, če si sposoben v evharistiji videti vsemogočnega Boga. Kajti v tistem trenutku, ko uspeš v veri priznati Jezusovo navzočnost v presveti evharistiji, se en dva tri zgodi, da tvoje življenje ni več prazno, temveč polno, kajti »kdor je ta kruh, bo živel vekomaj.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar