četrtek, 29. junij 2017

Molitev vs. nasilje


Oltarna slika iz p.c.v Prigorici
Nasilje, pa naj bo fizično, verbalno, psihično, je manifestacija naše ranljivosti, ogroženosti, strahu. Ubogi, nedolžni Jezus je bil križan, ker je s svojim evangelijem – veselo novico, ogrožal svet teme. Apostol Peter, v vsej svoji preprostosti, je ogrožal intelektualce in oblastnike takratnega časa, zato je »Herod stegnil roko, ga prijel, ga je vrgel v ječo in dal stražiti štirim četvericam vojakov.« Tolikšna množica stražarjev za preprostega ribiča. Nenavadno.

Še bolj nenavadno, včasih celo grozljivo je opazovati katoličane, kako demonstrirajo pred porodnišnicami, na raznih trgih vihtijo zastave, transparente, z mogočnimi govori vzklikajo, grozijo ali pa panično vijejo roke. Mar to ni nasilje? Kdor bo za meč prijel, bo z mečem pokončan. Zato apostol Peter ni počel nič od tega. Nasprotno: »Petra so torej v ječi stražili, Cerkev pa je zanj neprenehoma k Bogu molila.« Ko je Cerkev molila, je »Vstopil Gospodov angel,« ter Petra rešil »levu iz žrela.« In to na zelo nenavaden in čudežen način.

Na današnji praznik nas Jezus sprašuje: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Če bomo uspeli priznati, »Ti si Kristus sin živega Boga,« potem smo na konju. Rešeni, ozdravljeni, osvobojeni »iz vsakega hudega naklepa.« Kajti Jezus je dal Petru ključe nebeškega kraljestva, in dokler imamo v svoji sredi naslednika apostolov, ki nam odklepa nebeško kraljestvo, kakor je angel odklenil Petru ječo, potem nimamo nobenega razloga, da zganjamo kakršno koli panično nasilje. Moramo pa moliti.

Molimo in prosimo, da bomo v svoji sredi vedno imeli apostola, ki nam odklenil vrata nebeškega kraljestva, ki ga predstavljajo vrata tabernaklja in spovednice. Kajti v tabernaklju, v sveti evahristiji je naša pomoč in moč. Iz tabernaklja, iz spovednice prihaja Gospod, ki nas bo »osvobodil iz vsakega hudega naklepa,« in s tem vsakršnega nasilja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar