nedelja, 11. junij 2017

Sveta Trojica


Ustvarjeni smo po Božji podobi in ta podoba je podoba Svete Trojice. Povsod, kje se zbiramo in živimo, se zbiramo in živimo v Imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Ter zato, v naj bi v nas delovala »Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Boga in občestvo Svetega Duha.«

Milost Jezusa Kristusa je v tem, da ga Bog »ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« Jezus nas rešuje vsega, kar nam onemogoča, da svobodno dihamo in živimo, ne glede na zunanje okoliščine. Te se spreminjajo. Vera v Jezusa nam omogoča, da živimo ne glede na zidove strahov, predsodkov, ki nas obdajajo.

Vera izhaja iz ljubezni, kakor Sin izhaja iz Očeta. In če je Oče »Gospod, usmiljen in milostljivi Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi.« Takšna naj bi bila naša ljubezen: usmiljena in milostljiva, počasna v jezi in bogata v dobroti in zvestobi.

Vera in ljubezen pa tvorita upanje, ki je občestvo Svetega Duha. Človek, ki sam rine po tej solzni dolini ima prav gotovo več možnosti, da izgubi upanje, pade in obleži. Sam pa ostane, če v njem vladajo strahovi in predsodki, če ni sposoben biti usmiljen in milostljiv, počasen v jez in bogat v dobroti in zvestobi.

Toda kaj naj človek lahko sploh naredi, če so te vrline: vere, ljubezni in upanja dar od Boga? Nič drugega, kakor da moli. Moliti ne more, če ne upa. Upati ne more, če ne ljubi. In ljubiti ne more, če ne veruje. Vse ostalo, usmiljenje in milost, odpuščanje, dobrota in zvestoba pride v kompletu skupaj.

Ni komentarjev:

Objavite komentar