petek, 23. junij 2017

Zapisani


Dovolite mi, da vam povem veselo novico. Zapisani smo. Ne samo v različne registre in knjige. Temveč, kar je najpomembnejše zapisani smo v Jezusovem srcu. To lahko razberemo iz naslednjega stavka: »Gospod, tvoj Bog, te je izbral, da boš ljudstvo njegove osebne lastnine.« S krstom nas je izbral, z zakramenti nas potrjuje, še posebej z zakramentom odpuščanja in usmiljenja, to je svete spovedi, da smo Njegovi na veke, zapisani v Njegovem usmiljenem Srcu. Bog »nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.« In ta Sin prihaja k nam preko zakramentov.

Smo Njegova lastnina, pa vendarle nismo sužnji, kakor ni suženj nihče, ki najde milost v kateremkoli srcu. Lepota ljubezni »ni v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil.« Tako ni na prvem mestu dejstvo, ali smo ljubljeni, temveč dejstvo, da ljubimo. Ker če ljubimo, kakor pravi apostol Janez: »ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna,« ker Bog ne more početi nič drugega, kakor da sprejema, spoštuje, varuje, obdaruje, odpušča, ter posledično tudi uči, nagovarja, ukazuje, ker »Bog je ljubezen.«

Ker smo tako zapisani v Jezusovem srcu, se nam ni potrebno prav nič bati. Jezus nas osebno vabi: : »Pridite, k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi in jaz vam bom dal počitek.« Pa bo kdo vprašal: kaj pa zlo, kaj pa bolečina in trpljenje, ki ga lahko v življenju mnogokrat doživljamo? Mar oče ne povzroča bolečine svojemu otroku, ko skuša izvleči trn iz njegove pete? Mar mama ne povzroča bolečine, ko otroka sili k učenju angleških nepravilnih glagolov? Ljubezen, ni ljubezen, če samo razvaja, ljubezen tudi opozarja, uči in spodbuja.

Vendar oče in mama se lahko zmotita, Bog se ne more. Zato niti za trenutek ne oklevajmo, ter vzemimo Jezusov jarm in učimo se od Njega, ker je »krotak in v srcu ponižen,« in našli bomo počitek »svojim dušam.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar