nedelja, 30. julij 2017

Božja ekonomija


Jezus brenka na strune našega zemeljskega življenja, da bi razumeli skrivnosti večnega življenja. In resnica je, da če ima človek nekoga ali nekaj neizmerno rad, bo vse svoje moči in ves trud usmeril, da bo to stvar dobil, oz. nekomu zlezel v srce: »in prodal je vse, kar je imel in kupil tisto njivo« v kateri je bil skrit zaklad, da bi ta zaklad legitimno pridobil.

Seveda z zemeljskimi dobrinami vemo, kaj dobimo in zakaj si jih želimo. Poizkusimo odkriti, zakaj bi za pridobitev nebeških dobrin prodali vse kar imamo. Kot prvo je, da je vse, kar je zemeljskega je minljivo. In se bolj ali manj vrti okoli našega telesa. Ko nas okupira stiska, ko pridejo težave, ko pride nesreča, takrat je v bistvu čisto vseeno, kaj imaš in kdo s teboj živi. Če v tvojem srcu ni upanja, boš obupal in kapituliral. Zato je modri Salomon že kot otrok prosil Boga: »Daj torej svojemu služabniku poslušno srce, da bo znal razločevati med dobrim in hudim.« Poslušno srce je sposobno poslušati glas ljubega Boga, ki nam želi dobro. Ko ga posluša, ga uboga, ubogati pa pomeni prodati vse kar imaš, zato da boš Boga lahko ljubil.

In ljubiti Boga pomeni imeti upanje. Zakaj »njim, ki ljubijo Boga vse pripomore k dobremu.« Človek brez upanja, se bo na življenjski poti spotaknil, padel in obupal. Človek, ki ljubi Boga, pa se bo poln upanja pobral in tudi nesrečo izkoristil za nekaj dobrega. Ko nas Jezus vabi, da prodamo vse kar imamo, ne pomeni, da se popolnoma odpovemo stvarem in ljudem. Prodati vse, pomeni ubogati glas Boga, ki nam govori: preko zapovedih, blagrih, pa tudi preko Cerkve. Prosimo ga torej, za poslušno srce, ki bo sposobno poslušati in ubogati Njega, ki nam daje večno življenje v nebeškem kraljestvu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar