nedelja, 16. julij 2017

Prepovedano pritoževanje


Papež Frančišek v teku zadnjega tedna na vrata svojega apartmaja izobesil zanimivo, a pomembno sporočilo: »Prepovedano pritoževanje«. V manjših črkah kot pojasnilo piše: "Kršilci so izpostavljeni sindromu, ki jim poudarja občutek, da so vedno žrtve, s čimer se jim zmanjšujeta smisel za humor in sposobnost reševanja težav.Kazen za kršilce se podvoji, če se kršitev zgodi v navzočnosti otrok. Da iz sebe iztisnete največ, se osredotočite na svoj potencial, in ne na svoje omejitve. Nehaj se pritoževati in naredi prve korake za boljše življenje."

Morda se kdo temu ali podobnih napisom, opozorilom nasmiha, vendar je v tej prepovedi skrito bistvo krščanske veroizpovedi. Ki je veroizpoved upanja. Mnogokrat in na mnoge načine govorimo o veri, o ljubezni. O teh dveh temah smo v preteklosti že toliko povedali in toliko knjig napisali, da skorajda nimamo več kaj o tem govoriti in pisati. Mnogo premalo pa se govori o upanju. Te tri Božje kreposti, ki sovpadajo s skrivnostmi Svete Trojice so neločljivo povezane in kakor velja za Svetega Duha kot povezovalca Svete Trojice je upanje tisto, ki nas povezuje v celoto. Bog Oče je Oče ljubezni. Iz ljubezni nas je ustvaril, zaradi ljubezni nas ne zavrže in uniči, temveč nam da vero v Jezusa Kristusa, preko katere se lahko vsak človek Odreši. Ljubezen Boga Očeta do človeštva daruje svojega Sina na lesu križa. Ta križana ljubezen je podobna oni bronasti kači, ki jo je Mojzes obesil na drog, da bi ozdravel od kačjega pika vsak, ki bi pogledal na to bronasto inštalacijo na drogu. In ta križana ljubezen je vera. Vera v Jezusa Kristusa nas Odrešuje. Toda na ljubi in veruje samo tisti, ki upa. Upa pa prav gotovo ne tisti, ki se pritožuje in godrnja.

Godrnjanje, pritoževanje je tisto, ki je ubilo Abela. Pritoževanje je Izralece za štirideset let oddaljilo od obljubljene dežele in jih potisnilo v tavanje po puščavi. Pritoževanje da je beseda življenja pretežka je nekatere učence odvrnila od sledenja Jezusu. Pritoževanje je onemogočilo, da bi ljudje sprejeli Besedo življenja. In pritoževanje je to Besedo življenja pribilo na križ. In pritoževanje je tisto grenko zelišče, ki počasi zaduši rodovitno zemljo, ter jo napravi kislo.

Prav gotovo je papež Frančišek obkrožen z nenehnim pritoževanjem, še posebej ko si upa dregniti v stoletne tradicije, pravice in privilegije. Pritoževanje je na nek način gledanje nazaj, primerjanje preteklosti s sedanjostjo, zaradi katere se je Lotova žena spremenila v steber soli. In ravno na to nas Jezus opozarja, ko pravi, da njega ni vreden tisti, ki se za plugom ozira nazaj.

Seveda je včasih potreba, da se ozremo nazaj, da bi bila brazda od pluga čimbolj ravna. Takšno oziranje nazaj izvršujemo pri vsaki sveti maši, saj se spominjamo čudovitih dogodkov izpred dva tisoč let. Pa v sveti maši ni niti namiga, da bi se Odrešilnih dogodkov spominjali z obžalovanjem in pritoževanjem. Nasprotno sveta maša je ena sama velika hvalnica ljubezni Boga Očeta, vere Jezusa Kristusa, ter zato upanje, ki ne osramoti. Naše spominjanje in oziranje v preteklost v zgodovino mora biti torej podobno spominjanju svete maše. Ko gledamo na čudovita dela Božje previdnosti in Božje dobrote, ne pa kolcanje starih Izralecev, ko so se sredi puščave spominjali »rib, ki smo jih zastonj jedli v Egiptu, kumar, lubenic, pora, čebule in česna,« (4 Mz 11,5), ne pa, da bi se spominjali čudovitega izhoda iz Egipta preko Rdečega morja.

Da bi torej svoje življenje pripravili na sprejem Božje besede, semena življenja, moramo torej preorati svoja življenja in srca z upanjem. Ki svojo moč dobiva tudi iz spominjanja čudovitih del Božje previdnosti in dobrote naših preteklih življenj. Nikakor pa ne smemo dopustiti, pritoževanja, godrnjanja, pretiranega kritiziranja, saj nas bo le to zamorilo, ter naše življenje napravilo kislo. Če drugega ne, ne pozabimo pritoževanje, godrnjanje in kritiziranje je svojevrstno obtoževanje in sojenje. Tudi zato Jezus pravi: »Ne sodite in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.« (Lk 6,37) Ter na drugem mestu: »Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen.« (Mt 12,37)

Ni komentarjev:

Objavite komentar