nedelja, 20. avgust 2017

Prosim ali zahtevam


Papež, škofje, duhovniki od svojih ljudi ne morejo ničesar zahtevati, lahko samo prosijo. Tudi verniki od svojih pastirjev ne morejo ničesar zahtevati, lahko samo prosijo. Mi vsi od Boga ne moremo ničesar zahtevati, lahko samo prosimo, kakor tista kanaanska, poganska žena: »Gospod, Davidov Sin, usmili se me!«

Edini, ki lahko karkoli zahteva je Bog: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Jezus, tisto kanaansko ženo primerja z psom. Kaj bi bilo, če bi kakšen dušni pastir svoje ovčice primerjal s psi in mačkami? To bi bilo pohujšanje prve klase. Ampak Jezus si to lahko privošči, ker je Božji Sin in preizkuša vero tiste poganske žene, kakor večkrat preizkuša našo vero. Povprečen vernik, bo ob prvi preizkušnji ob prvem 'ne' povesil svojo nos, dvignil svoj rep, ter odvihral in nikoli ga ne bo več nazaj. Ampak tista ženska iz evangelija je vztrajna. Kajti ne prosi zase, temveč za svojo hčer. Tako je tudi Bog vztrajen in kar zahteva ne zahteva zase, temveč za svoje Božje otroke, med katerimi smo tudi mi. Bog zahteva, »da bi vsem izkazal usmiljenje.« Zahteva, ker nas ljubi.

Svetega Roka ni nihče prisilil, da odtava iz rodnega mesa, se odpove plemiškim zvezam in prijateljstvom, ter se odpravi na pot v Rim, spotoma pa ozdravlja vse kar je bolnega. To je počel iz usmiljenja in sočutja, kakor je Jezus na koncu dejal ženi: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi se ti kakor želiš!« Sveti Rok je ozdravljal iz svoje vere. Iz svoje vere je dosegel večno življenje v nebeškem kraljestvu, kjer uslišuje naše prošnje, če le imamo mi tako veliko vero, kakor tista žena, da si upamo svetega Roka prositi za pomoč.

In kanaanska, poganska žena si je upala prositi. V tej ženi se je izpolnila beseda preroka Izaija: »moja hiša se bo imenovala, hiša molitve za vsa ljudstva.« Toda vsa ta ljudstva morajo prestopiti prag nezaupanja in nevere, če želijo biti uslišani, kakor tista žena iz evangelija. V resnični stiski ali v resnični hvaležnosti se ne sprašujemo kako moliti in prositi. Ker v resnični stiski ali v resnični hvaležnosti se molitev ne vleče kakor kurja čreva, temveč hitro mine.

Vse je torej odvisno od nas, od naše prošnje in molitve. Res je, da dobra vaga v nebesa pomaga in da dobra dela pokrijejo množico grehov. Samo pri tem si ne smemo domišljati, da lahko pri Bogu kar koli kupimo. Sveti Rok ni kupoval ozdravljenja, sveti Rok je ozdravljal iz vere. Ker je Rok je veroval, je upal. Izraz upanja pa je prošnja in molitev. Če upamo, bomo molili in prosili. Če obupujemo pa je zadnji čas, da začnemo moliti in prositi vsemogočnega Boga, po priprošnji svetega Roka.

Ni komentarjev:

Objavite komentar