nedelja, 26. november 2017

Ni junaka, ki ljubil bi čudaka


Ni junaka, ki ljubil bi čudaka, razen Boga. In kdo so čudaki? To so vsi tisti ljudje, ki so zasmehovani, zasramovani, odrinjeni na rob družbe, bodisi zaradi narave, bodisi zaradi tuje ali lastne zasluge. To so vsi tisti »najmanjši«, o katerih je Jezus govori v današnjem evangeliju: »Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni.«

In tisti, ki resnično ljubi, tisti resnično vlada. Tisti je pravi kralj, ker samo tisti, ki resnično ljubi je sposoben svoje ovce poiskati, polomljene obvezati, bolne okrepčati, rejene in krepke obvarovati. In tisti, ki je resnično najmanjši, resnično čuden v vseh ozirih in svetovnih pogledih, je sposoben sprejeti ljubezen svojega Kralja. Kajti če bo Bog na koncu uničil »vsakršno poglavarstvo, ter sleherno oblast in moč,« se tem najmanjšim bratom in sestram ni potrebno bati, da bodo uničeni, ker so najmanjši, še več, zaradi svoje majhnosti so se sposobni, kakor Veronika s svojim prtom, preriniti skozi množico k bistvu naše vere – Jezusu Kristusu.

Nekdo je sposoben peti in tako tistemu, ki ne zna, polepša dan. Nekdo zna vriskati in se veseliti in tako prinaša veselje v obupana in žalostna srca. Nekdo bo nekomu popravil avto, drugi pa mu bo popravil seminarsko nalogo. Nekdo je sposoben posekati cel gozd, a drugi bo zanj v tišini sedel in molil. Itd. To pomeni nahraniti lažne in žejne, nage obleči in bolne obiskati. In kdor to počne, uslug ne dela, zato, da bi bil poglavar, imel sleherno oblast in moč, temveč zato, ker smo vsi čudaki ter zato vsi lačni žejni, nagi in osamljeni a tu je Kristusova ljubezen, ki nam vlada in nas naganja, da tudi mi delamo tako, kakor je Jezus naredil, »da bo Bog vse v vsem.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar