nedelja, 12. november 2017

Olje za življenje


Deset devic, ki so »šle ženinu naproti,« so prispodoba vsake krščanske skupnosti. Cilj našega zemeljskega življenja je večno življenje v nebeškem kraljestvu. Toda, kakor pri desetih devicah, je tudi v vsaki krščanski skupnosti pet preudarnih in pet nespametnih. Vsi pa hodimo »ženinu naproti.« V čem se razlikujejo.

Preudarne device vzamejo olja s seboj, nespametne pa ne. Olje predstavlja to o čemer govori apostol Pavel: »da se ne bi vdajali žalosti, kakor drugi, ki nimajo upanja.« Olje, ki omogoča da svetilke v naših življenjih ne ugasnejo je namreč upanje. Nespametnim devicam je zmanjkalo olja, zato so brezglavo tekale okoli, da bi ga kje kupile in zato zamudile milostni trenutek ko je »prišel ženin.«

Ko človek izgubi upanje, postane žalosten, žalost pa na svatbi nima kaj početi. Zato nas Jezus opozarja: »bodite torej budni, ker ne veste ne ure ne dneva.« Budnost pa je značilnost upanja. Žalost, zaspanost, zamujanje, pa je znamenje obupa. Da ne bi bili žalostni, da ne bi zmanjkalo upanja, se moramo z upanjem založiti.

Zaloga upanja pa je ljubezen, ki »sedi pred njegovimi vrati,« pred vrati tistega, ki se zaveda, da ima neodtujljivo pravico da ljubi. Tisti, ki ljubi je vedno poln upanja. Vedno bo imel razlog, da naredi dobro delo objektu svoje ljubezni. In pri tem sploh ni pomembno, ali naj objekt ljubezni, ljubezen vrača. Otroci počnemo neumnosti, pa nas imajo straši kljub temu radi. In tisti, ki si trudi ljubiti, tistega, ki ga ne more ljubiti, tisti ima vero, ker je »brez skrbi.« Torej bodimo podobni preudarnim devicam, ljubimo tudi tisto, kar ne moremo ljubiti, tudi tisto, kar nam ljubezni ne more vračati, ter zato lahko brez skrbi potrpežljivo čakamo na ženina, ki prihaja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar