nedelja, 31. december 2017

Jabolko ne pade daleč od drevesa


Družina, ni samo stvar nekih posameznikov, ki živijo v določenem času in prostoru. Družina je stvar celotne družbe. Družina je osnovna celica naše družbe. Vsi človeški in Božji sistemi delujejo na osnovi družine. Tako za družino velja, tisti pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. In če bodo jablane daleč od Boga, daleč od Cerkve, tudi jabolk ne bo pri Bogu in Božja milost ne bo z njimi. Da družina ni stvar nekih posameznikov izpričuje današnji evangelij: »ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave,« so v templju, poleg duhovnikov srečali tudi starčka Simeona in prerokinjo Ano.

Starček Simeon in Ana prestavljata vse tiste ljudi, ki so odvisni od Svete Družine. Simeon in Ana predstavljata družbo, ki je odvisna od vsake posamezne družine. Toda družba, Cerkev, Simeon in Ana se obračata na Jezusove starše: na Jožefa in Marijo. Njima napovedujeta in njima prerokujeta, kajti od njiju je odvisno, kako bo Jezus »rastel in se krepil,« kako bo vedno »bolj poln modrosti.« Od staršev, od jablan so odvisni sadovi. Če bodo jablane, pri Bogu, v Cerkvi, v družbi, v skupnosti, potem bodo tudi jabolka pri Bogu, v Cerkvi, v naši skupnosti in v našem kraju. Včasih se sicer lahko kakšno jabolko od kotali stran, toda skrben Gospodar jih ne bo zavrgel, kakor Jezus ne zavrže nikogar, ki se oddalji stran.

Zato dragi starši, vi ste tisti, od katerih je vse odvisno. Nobena zunanja dejavnost, noben živ žav, ne more nadomestiti jasnega zgleda staršev, ki v težavah pokleknejo in molijo, v trenutkih veselja in hvaležnosti pa dajo na primer za mašo. Ali pa zgled, ko kljub utrujenosti, kljub vsakodnevnim obveznostim gredo nedeljo k maši in k drugim pobožnostim. Kajti s temi dejanji so starši podobni Sari »ki je bila neplodna,« toda ker je »verovala je dobila moč, saj je bila prepričana v zvestobo tiste, ki je dal obljubo.« Starši iz svoje vere dobijo moč, zato da živijo in preživijo vsakodnevne obveznosti.

Jezus ne bi »rastel in se krepil,« ne bi bil »vedno bolj poln modrosti,« če se ne bi rodil Mariji in Jožefu. Zato kapo dol in poklon vsem staršem, ki kakor Jožef in Marija, ki nista bila brez dvomov, ki nista bila brez težav, vztrajajo, ter se trudijo. Zakaj ti starši se ne trudijo in ne verujejo samo zase, temveč za svoja jabolčka, za svoje otroke, zaradi katerih je kakor z Jezusom: »Božja milost je bila z njim.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar