nedelja, 10. december 2017

Remiza

Čemu je k Janezu Krstniku prihajala »vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani?« Kaj so od njega pričakovali? To, kar mi pričakujemo od našega ljubega Boga, da nam bo dal. Mir. Nič drugega kot ljubi mir. S prvo svečko smo prižgali plamen upanja. Sedaj, ko upanje gori v naših srcih, v našem življenju, ko vemo komu moramo upati, se moramo začeti truditi za mir, kakor pravi apostol Peter: »Ljubi, ker to pričakujete, se potrudite, da vas najde v miru, brez madeža in brez graje.«

Bog se ne razodeva v viharju, gromu, Bog se razodeva v spokojnem miru. Tudi v kaosu vsakodnevnega življenja se ne more razviti nikakršen odnos, kaj šele intimen odnos med dvema človekoma. Tako tudi ne pri Bogu. Vendar pa ta mir ne pride sam od sebe, zanj se je potrebno potruditi. Potrebno je, napraviti to, kar je počel Janez Krstnik: »Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze.«

Kako lažje je kričati in mahati z rokami. Kako lahko je povzročati hrup in paniko, ter kako težko je v miru obsedeti, kako težko je v paniki narediti mir, kako težko je v prepiru in sovraštvu napraviti mir. Zakaj mir se mora najprej roditi v tvojem srcu, šele nato, se ga lahko naleze tudi drugi. Zato moraš najprej Ti vedeti, da bo tvoja »tlaka dokončana in tvoja krivda poravnana,« v tistem trenutku, ko se boš nehal vznemirjati zaradi nepotrebnih stvari in začel sprejemati to, kar je edino potrebno za zveličanje: Jezusa Kristusa.

Toda, če se ne bomo trudili za notranji mir in notranjo zbranost, bo šel Božični dan mimo nas, kakor gre ljubljanska trola v remizo po končanih vožnjah. V miru moramo počakati na avtobusni postaji, drugače bomo zamudili prihod našega Odrešenika Jezusa Kristusa, na Božični dan.

Ni komentarjev:

Objavite komentar