sreda, 27. december 2017

Sposobnost klečanja


Sveti Janez Evangelist je bil eno izmed najčudovitejših Božjih del. Poizkusimo odkriti razlog, da je bil to učenec, ki ga je Jezus najbolj ljubil. Učenec, ki je napisal evangelij, ki seže v največje globine človeškega srca in ki mu upravičeno pravimo 'evangelij usmiljenja'. Razlog za to, tiči v stavku današnjega evangelija:

»Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu – vendar ni vstopil.« Apostol Janez je prvi pritekel do groba, ker kontemplacija vedno prehiteva akcijo. Prvo delo, ki ga kristjan opravi je molitev, šele nato obveznosti današnjega dne. Najprej molimo, potem pa delamo. Uspeh krajevne Cerkve ni v množici pastoralne dejavnosti, temveč molitvenih skupinah, od laikov do redovnikov, ki darujejo svoj čas in svoje talente, zato, da lahko Peter prvi vstopi v grob.

Apostol Janez ni vstopil. V tem se kaže njegova ponižnost. Jezus je Petra postavil za prvega papeža, četudi ga je ta večkrat izdal in razočaral, ne pa Janeza, ki ga ni nikoli razočaral.. Kontemplacija je pred akcijo, vendar manifestacijo prepušča akciji. Molivec je pred delavcem, toda nagrado in pohvalo prepušča delavcu. Delavec pa spoštuje in preživlja molivca, ker ve, da brez njegove molitvene podpore, ne bi bilo nič. Oba sta potrebna. Ker molitev vidi, sliši, gleda, otiplje akcija pa oznanja, »da bi bili tudi vi z nami združeni, mi pa smo združeni z Očetom in njegovim Sinom Jezusom Kristusom.« Ne zanemarjajmo torej moči molitve in molivcev. Res smo poklicani k oznanjevanju vesele novice Odrešenja, toda uspeh kristjanovega življenja je odvisen od sposobnosti klečanja.

Ni komentarjev:

Objavite komentar