sobota, 30. december 2017

Stari znanci


Božič je začetek našega Odrešenja, le to pa prinaša svobodo, kakor pravi apostol Janez: »ker so vam zaradi Jezusovega imena odpuščeni grehi.« Seveda smo vse to že neštetokrat slišali, toda praksa nam kaže, da so stvari precej drugačne. Ker nimamo samo enega greha, temveč celo vrsto raznih grehov: takih, ki se jih zavedamo in takih, ki jih sploh nimamo za greh, pa to so in marsikdaj počnemo kaj v nevednosti, v strahu.

Praksa nam tudi kaže, da se nekateri grehi nenehno pojavljajo. So kot stari znanci, ki se jih ne moremo znebiti, nezaželeni gostje, ki vedno znova prihajajo v goste, čeprav se jih želimo znebiti. Zato potrebujemo moč, da bomo vztrajali v svobodi Božjih otrok. Potrebujemo Besedo, če želimo biti močni in če želimo premagati hudobo. Potrebujemo utelešeno Besedo, ki se utelesi v podobi svetih zakramentov. To je naša moč, da premagamo hudobo.

Res je, da se nam včasih zazdi, da jih prejemamo skoraj avtomatsko, ne da bi se zavedali. Včasih se nam zdi, da ni tistega občutka, tistega čutenja, ko izstopimo iz spovednice. Pa vendarle, ko je sveta Družina izvršila »vse po Gospodovi postavi, so se vrnili v Galilejo v svoje mesto Nazaret.« Sveta Družina je opravila, kar jim je postava velevala. Ali so občutili vse tisto, kar želimo mi občutiti, ko prejmemo obhajilo ali sveto spoved? Morda ja, morda ne, toda bistvo je, da »so izvršili vse po Gospodovi postavi.«

Božič je šele začetek našega Odrešenja, ki se bo dopolnilo preko Kalvarije v Veliki noči. Toda samo za tistega, ki bo izvršil vse po Gospodovi postavi. Odrešenje se bo dopolnilo v tistem, ki bo vztrajal, kljub neštetim padcem in grehom. Ker je tukaj Jezus, ki odpušča, ki je usmiljen, ki spoštuje in razume našo šibko človeško naravo. Če smo skrenili s poti, če smo naredili greh, naredimo še tisto, kar se spodobi po Gospodovi postavi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar