nedelja, 14. januar 2018

Nečistovanje


Deček Samuel je prebival »Gospodovem svetišču, kjer je bila Božja skrinja,« to je tista skrinja, ki so jo Izraelci prenašali, ko so se selili in je vsebovala Mojzesove plošče in je pomenila Božjo prisotnost. Bližje Bogu Samuel ni mogel biti. In Bog ga je klical. Vendar Samuel ni spoznal, da ga Bog kliče, dokler mu Elija tega ni razložil.

Večna človekova želja je biti blizu Bogu. Ta želja po Bogu je včasih tako močna, da se sprevrže v želje biti kakor Bog, vendar to je druga zgodba. Zgodba današnje nedelje je, da smo lahko blizu Bogu, če to želimo, če želimo spoznati Božjo bližino. In ta Božja bližina se lahko uresniči takoj, ko smo sposobni ob mimohodu naših bližnjih vzklikniti »Glejte, Jagnje Božje.«

V tistem trenutku, ko smo sposobni spoznati in videti bližnjega kot nežno nedolžno jagnje, ki potrebuje naše skrbi in molitve, v tistem trenutku bolj bližje Bogu ne moremo biti. Ker, kakor pravi apostol Pavel, so naša telesa »tempelj Svetega Duha« in kjer je Sveti Duh je tudi Oče in kjer je Oče je tudi Sin. Nismo pa sposobni takrat, ko naš pogled postane nečist, kakor pravi apostol Pavel. To ni samo v smislu zlorabe spolnosti, temveč je nečistovanje vsakič, ko umažemo svoj pogled na bližnjega: ko na primer sodelujemo pri obrekovanju, opravljanju, ko dopustimo da slabe lastnosti prevladajo nad dobrimi. Videti bližnjega kot Jagnje Božje pomeni, da smo podobni apostoloma Petru in Andreju, »in videla kje stanuje in ostala pri njem tisti dan.«

Če bližnjega ne vidimo kot »Jagnje Božje,« nas tudi ne zanima kje živi in kako je pri njem, in ker nas ne zanima, ga ne moremo ne spoštovati, kaj šele ljubiti, ne moremo za njega skrbeti, kaj šele moliti ali delati dobra dela. Ker sta apostola in Sveti Trije kralji v Jezusu videli Jagnje Božje so se mu bili sposobni prikloniti, ga obdarovati in ostati »pri njem tisti dan.«

Zato bratje in sestre: »poveličujte Boga v svojem telesu,« poveličevati pa ne pomeni da sebe ali svoje bližnje mažemo z obrekovanjem in opravljanjem, ki je mnogo hujši greh, kot greh nečistovanja v spolnem smislu. Ker tega storimo enkrat, dvakrat, obrekujemo in opravljamo pa običajno do onemoglosti, dokler žrtev ni obrana do kosti. Zato se lahko vprašamo: kako bomo spoštovali in ljubili Boga, ki ga ne vidimo, če ne moremo spoštovati in ljubiti bližnjega, ki ga vidimo?

Ni komentarjev:

Objavite komentar