četrtek, 29. marec 2018

2. Jezusu naložijo križ

Polomljen obešalnik položijo v kot. Možakarju so vrnili denar, 30 srebrnikov je bila njegova cena. A sedaj polomljen obešalnik stoji v kotu. Prodati ga ne morejo, vrniti v tovarno tudi ne. Ob priliki ga bodo odpeljali na smetišče, morda celo prodali za staro železo, ne bodo dobili 30 srebrnikov, nekaj pa že.

Uničiti ga je treba so sklenili Jezusovi tožitelji. Sodnik ga je še skušal rešiti, pa je obupal. Vendar ga ne bomo uničili z enim samim zamahom, malo se bomo še izživljali nad njim, kot se je On z nami. Govoril nam je pravljice, mi pa mu bomo postregli z resničnostjo.

Se ti posmehujejo nad tvojo nerodnostjo? Te pomilujejo zaradi tvoje neuporabnosti? Te porivajo v kot, ker si star ali bolan? Razmišljajo, kaj bi naredili s tako nekoristnim človekom kot si ti? Te ne jemljejo resno in te puščajo v kotu življenja in dogajanja? To je tvoj križ: da si za ta svet, zaradi vere, osebnih lastnosti, prirojenih danosti, ali igre narave, bolezni, starosti, neuporaben, nekoristen, ovira na poti uspešnih. Dokler ga ne polomiš te še prenašajo, takoj nato te zavržejo.

Kamen, ki so ga zidarji zavrgli je postal vogelni kamen. In zavrženost je moj in Tvoj križ, o Jezus. Toda pri tem nisi bil nesrečen. Nisi se upiral, ni se togotil, temveč si ga preprosto vzel na svoje rame, ker si vedel da se boš le tako svet odrešil. Pomagaj tudi nam vzeti križ na svoje rame: križ bolezni ali starosti, križ polomije greha ali pač osebne nerodnosti. Čeprav se zdi, da smo vsem v spotiko, pa ti veš, da še kako koristen je lahko ta naš križ.

Ni komentarjev:

Objavite komentar