petek, 30. marec 2018

Domača naloga

Ko pridete domov, vsi brez izjem, stari ali mladi,
v hišo, v stanovanje, preden sedete k televiziji,
ali k pogrnjeni mizi – pokleknite.
Pokleknite in klečite.
Ne zase, temveč za druge,
za tistega ali tisto zaradi katere ali katerega
vam srce bije bum ti ti bum ti ti bum.

In koliko časa boste klečali? Če boste klečali tri ure, vsaka Vam čast.
Kajti Jezus je tri ure visel na križu.
In to ne tip top, kakor smo mi danes,
temveč poln ran krvavečih,
pribit na križ, umazan, zasramovan, popljuvan, zaničevan.
Jezus je visel, zame, zate, za ves svet, za grehe vsega sveta.
Za tiste, ki so ga ljubili, za tiste, ki so ga sovražili,
za tiste, ki so bili, so in še bodo.

Koliko časa pa jaz lahko klečim,
za tistega, za tisto, zaradi katerega katero,
bi se moral, bi bilo dobro četudi po službeni dolžnosti?
Priznam samo pol ure. Več ne zmorem.
Šibka je moja vera, ljubezen je preveč mesena,
upanje je bolj slabo.

Upam, da ste vi boljši verniki kot jaz
in boste uspeli dlje časa klečati.
Če boste tri ure, jaz pred oltarjem nimam kaj iskati.

Ni komentarjev:

Objavite komentar