nedelja, 01. april 2018

Dobro nad zlom


Velika noč je praznik upanja. To upanje se zrcali v besedah: »Vsakomur, ki veruje vanj so v njegovem imenu odpuščeni grehi.« Greh je zlo, greh je nekaj slabega. In vsi se z zlom srečujemo vsakodnevno. Ni nujno sicer, da pri tem grešimo, ampak z zlom se srečujemo. Na veliki petek smo bili priča nepopisnemu mučenju in trpljenju Božjega Sina Jezusa Kristusa. Tukaj se lahko z njim poistoveti vsak človek. Vendar pa se lahko z vstalim Jezusom poistoveti samo vernik. Zato mnogo ljudi ostaja zgolj pri velikem petku, ter celo življenje ne pridejo do velike noči, ker ne morejo dojeti, da ljubezen obuja, da dobro vedno zmaga nad zlom. In ta ljubezen je upanje.

Ljubezen pa vedno prehiteva, tako je oni »drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu.« Če upamo, bomo vedno prehitevali z ljubeznijo, odpuščanjem, usmiljenjem, ker zlo nima mesta v Božjem načrtu in zato ne more zmagati. Zato je oni drugi učenec »ki je prvi prišel h grobu in videl je in veroval.« Videl je posledice greha in zla, toda veroval je v Božjo ljubezen, ki obuja, zato je veroval v Jezusovo vstajenje od mrtvih. Ni sicer razumel, ampak je preprosto veroval.

Velika noč je torej tudi praznik vere, ker v sebi zaobjema tako upanje, kakor ljubezen. In da bi resnično verovali, nam apostol Pavel svetuje: »Če ste vstali s Kristusom, iščite to, kar je zgoraj.« Če ljubimo, bomo vedno upali, molili in prosili za svoje bližnje, prijatelje, kolege, sosede, znance sam najboljše. In tisto kar je dobro, lepo, resnično in edinstveno je Bog. Zato če ljubimo, upamo in če upamo verujemo, zato mislimo dobro, želimo dobro in delamo dobro. Če pa vas slučajno v življenje zadene zlo, se ozrite na križ. Res je tam podoba trpečega Kristusa, vendar nas ta podoba opominja, da bistvo naše vere ni veliki petek, temveč velika noč: da ljubezen obuja, da dobro vedno zmaga nad zlom. Pa če mi to hočemo ali nočemo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar