nedelja, 15. april 2018

Ko nas je strah

Strah je sveta vladar. Strah je tisti razlog, zaradi katerega smo Jezusa »izdali in zatajili pred Pilatom.« Strah je vzrok vsakršnega izdajstva in zatajitve. Zato tistega, ki izda ali zataji, bodisi nas, bodisi Boga, ne smemo preveč strogo gledati, ker je to storil iz strahu, četudi je končna posledica smrt. Res je, da je dejanje grozno, nesrečno, tragično pa vendarle: »Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika Jezusa Kristusa, pravičnega.«¸

In kljub temu se bojimo in trepetamo, kakor apostoli, ki so se »vznemirili in obšel jih je strah.« Apostoli so namreč mislili, da vidijo duha, niso verjeli mnogih, ki so že izpričali, da Jezus živi, še več dvomili so, ker niso mogli razumeti. Strah se pojavi, ko človek ne razume, ne razumemo pa, zaradi naših predsodkov. Predsodki so tisti, ki ubijajo: fizično ali samo duševno. Zato pa, da Jezus razblini dvome apostolov od njih zahteva, da pogledajo in vidijo posledice križanja: preluknjane noge in roke, še več z njimi celo je pečeno ribo – duhovi tega ne počnejo.

Grešili smo in grešili bomo še, vendar to ni najhuje. Najhuje je to, da ne verujemo, da je Jezus Kristus vstal od mrtvih, ter, da je telesno navzoč v svetih zakramentih. Ker če ne verujemo, ne ljubimo in če ne ljubimo, zakaj bi se držali Jezusovih zapovedi, zapovedi Cerkve in tako dalje, ker »iz tega vemo, da ga zares poznamo« - to pomeni zares ljubimo – »če izpolnjujemo njegove zapovedi.« In če ne ljubimo, tudi ne upamo. In kdor ne upa je lahko najbolj nesrečno bitje na tem svetu.

Kaj naj torej storimo, ko bomo preplašeni in se nam bodo v srcu oglašali dvomi? Kaj bomo storili, da ne bo zavladal strah, ki je sveta vladar? Šli bomo v cerkev, udeležili se bomo svete maše. Evharistija je dokaz, da Jezus živi. Te skrivnosti se ne da razložiti v nekaj besedah, potrebno jo je samo doživeti, izkusiti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar