ponedeljek, 02. april 2018

Ne bežite v Emavs


Aleluja! Kristus je vstal, res je vstal! Aleluja! Se glasi praznični velikonočni vzklik, ampak v današnjem evangeliju smo brali, da pa dva učenca nista bila tako vesela, še več bila sta razočarana v svojem upanju: »Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael.« ter sta bežala iz Jeruzalema v Emavs.

Pri krščanskih praznikih je značilno, da ni samo Božansko dogajanje na oltarju, temveč tudi človeško okoli oltarja. In če ni vse po pravilih in pričakovanjih človeške tradicije, smo lahko hitro razočarani, in prazniki se sesujejo v prah. Ker je dogajanje na oltarju čudež vseh čudežev, in ni čudno, da sta bila učenca »nespametna in v srcu počasna za verovanje, vsega tega, kar so povedali preroki.« Zdi se, kakor da je razočaranje nujno potrebno, ker takih ni malo.

Ampak kralj David pozna rešitev: »Vedno vidim pred seboj Gospoda, ker je ob moji desnici, da ne omagam.« Rešitev je da vedno vidim pred seboj Gospoda. In Gospoda lahko vedno vidimo pred seboj, lahko ga vidimo prav vsak dan, če to želimo, kakor se je Jezus razodel učencema, preko dogodka, ko so se učencema »Odprle oči in sta ga spoznala.« Učenca sta spoznala in videla Gospoda v tistem trenutku, ko je vzel kruh, se zahvalil in ga razlomil. Učenca sta spoznala in videla Gospoda po daritvi svete maše.

Jutri bomo vstopili v sivi vsakdanjik in do konca tedna, meseca bomo lahko pozabili na vse, kar se je ta vikend dogajalo. Kakor učenca bomo začeli bežati, stran od groze in sivine. Toda, ko boste in če boste bežali, bežite v cerkev. Tukaj na oltarju se vsak dan daruje sveta maša. Tukaj lahko vsak dan vidim Gospoda, »da ne omagam.« Gospod Jezus je tu, za vas in za vaše bližnje. Vsak dan se daruje za to, da bi vi živeli. Sveta maša je čudež, je milost, je blagoslov, je Gospodova resnična navzočnost v resničnem svetu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar