četrtek, 31. maj 2018

Telo in življenje

Telo je življenje. V telesu je življenje. Ko telo izgubi življenje ga imenujemo truplo. Truplo ne zdrži dolgo časa, hitro začne trohneti in smrdeti v manj kot 24-ih urah. Telo pa živi, dokler je življenje. In človek potrebuje telo, potrebuje življenje, ker se le po njem lahko zveliča. Vendar pa človek ne potrebuje samo svojega telesa in svojega življenja, potrebuje tudi telo in življenje drugega. In to resnico Jezus potrjuje s svojimi besedami: »Vzemite, to je moje telo.«

Če druge primerjave ni je ta, da človek potrebuje Boga in zato potrebuje duhovnika, škofa, da pride do Boga in obratno duhovnik, škof potrebuje človeka, da živi, preživi, izpolni Božjo voljo. Vsako življenje potrebuje drugo življenje, da se uresniči. In ta uresničitev imenujemo odnos, zaveza, to je kri, ki ohranja naše življenje »Kri zaveze, ki jo je Gospod po vseh teh besedah sklenil z vami.«

Človek, ki ne živi v nobenem odnosu, v nobeni zavezi, človek ki ni veren je mrtev, je truplo. Zakaj »kri Kristusova« očiščuje »našo vest mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu.« Današnji praznik, nas želi opomniti na to dejstvo in zato nosimo Jezusovo telo po naše kraju, da postanemo in ostanemo v odnosu, v zavezi, v veri, ki naš kraj očiščuje in blagoslavlja.

Zakaj, ko Jezus pravi: »To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge,« poudarja, da vsak odnos, tudi odnos, ki ga imenujemo vera, zahteva darovanje. Zakonca se darujeta drug drugemu. Prav tako prijatelji. Sodelavci v službi, ter verniki med seboj. Rezultat tega darovanja je družina, so otroci, pomoč v stiski, ker prijatelja spoznaš v stiski, uspešno podjetje, rodovitna župnija. Zato ne pozabimo, Bog je tukaj. Se že daruje, vsak dan v različnih zakramentih. In iz naše strani ni potrebno prav nobenega drugega darovanja, da Boga sprejmemo in z njim sodelujemo. Tako bomo stopili v odnos z Bogom. Tako bomo naše življenje prekrvavljeno, ter bomo tako »prejeli obljubljeno večno dediščino.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar