nedelja, 10. junij 2018

Božji fitnes

Sedem smrtih grehov ni najhujše kar lahko človek ušpiči. Najhuje je tisto o čemer nas Jezus danes opozarja: »Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja?« Tukaj ne gre za dejanja, ki se jih vernik običajno spoveduje v spovednici, temveč gre za vzrok vseh teh dejanj, »ker se ne oziramo na to kar se vidi, ampak na to kar se ne vidi.«

Najhujši greh, ki nikakor ne more biti odpustljiv je, da zanikamo Božjo vsemogočnost, Božjo previdnost. To je storil hudič in bo zato na veke hudič, nima možnosti spreobrnjenja, ker spreobrnjenja pravzaprav sploh noče. To zanikanje običajno imenujemo obup. In to stanje ne pride nenadoma, temveč počasi, skoraj nezavedno. Adam in Eva nista takoj grešila, ne, ne, najprej sta se pogovarjala. Hudič pa je tako dosegel, da sta postala v svojem srcu razdeljena: »Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati.« Z zlom ne debatiramo, pa naj bo še tako človekoljuben in humanitaren.

Kako pa pride do razdeljenosti in s tem do obupa in preklinjanja Svetega Duha? Preprosto, preko debatiranja. Ko za katoličana katekizem ni več dovolj. Ko se v stiskah in težavah bolj obrača na psihologijo, in druge vede, kakor na teologijo. Ko dopusti, da postane razvajen, kot Adam in Eva v raju. Zato ne pozabimo: »nihče ne more vdreti v hišo močnega.« Močan pa postane samo tisti, ki krepko vadi v Božjem fitnesu. To je tisti, ki izpolnjuje Božjo voljo. Ter zaradi izpolnjevanja postane veren in tako postane za Jezusa »brat, sestra in mati.«

Ni komentarjev:

Objavite komentar