nedelja, 24. junij 2018

Moč vere

Svoboda ni v tem, da si neodvisen, vedno si od nekoga odvisen. Svoboda je v tem, da te ni strah, ker je strah največji sovražnik vsakršnega odnosa, tudi odnosa, ki ga imenujemo vera. Nezaupanje, dvom, to so vse posledice strahu, in o tem smo slišali v današnjem evangeliju, ko Jezus sprašuje učence, potem ko je z besedami pomiril vihar: »Kaj ste strahopetni? Ali še nimate vere?«

Jezus pomiri vihar z besedami in besede so tiste, ki lahko zgradijo nek odnos, tudi odnos vere. Ker dejanje sprožijo besede. Zato vernik, ne more obstati kot vernik, če na nikakršen način ne moli. Ker s pogovorom odnos ohranjamo in za vernika ta pogovor imenujemo molitev. In vernik mora ostati v odnosu z Bogom, ker drugače ni vernik, je pač nekdo, ki živi ter umre in vsa njegova dela vse njegovo življenje izgine kot jutranja meglica. Za vernika pa je Kristus umrl, zato da »tisti, ki živijo, ne bi živeli več zase, ampak za tistega, ki je zanje umrl in vstal.« Vernik ne živi več zase, kar tako, brez repa in glave, temveč za Kristusa. In tako se človekovo življenje oplemeniti, človek zaradi odnosa, ki ga imenujemo vera, ni zgolj in samo žival z razumom, temveč je Božji otrok, dedič nebeškega kraljestva.

Od moči naše vere je odvisno, kjer bo tista meja, ki nam pravi: »Do sem pojdeš, naprej pa ne« Od naše vere je odvisno ali bomo svobodni ali nesvobodni sužnji. Moč naše vere je tista, ki nam vrata v nebeško kraljestvo bodisi zapre, bodisi odpre. Strah, dvom, nezaupanje nam nebeška vrata zapira, vera, zaupanje, ljubezen pa nam vrata odpira. Zato molimo in prosimo, z besedo in dejanjem, da nam Bog da dar vere, upanja in ljubezni.

Ni komentarjev:

Objavite komentar