četrtek, 28. junij 2018

Nebeški vratarji

Tri dni nas loči od slovesnosti biserne maše, a berilo današnjega dne, ni prav nič praznično. Pripoveduje o uničenju Jeruzalema in Izraelskega ljudstva odpeljanega v babilonsko sužnost. Ker se je kralj Joahin pokvaril, se je z njim pokvarilo celotno ljudstvo. In Božja roka ga je uničila. Zato ni dovolj, da se samo radujemo visokih jubilejev, kajti še vedno drži pregovor: po duhovniku vera gor, po duhovniku vera dol. In današnje berilo nas opominja na našo dolžnost, da smo mi vsi odgovorni za to, kakšni duhovniki delujejo med nami. Ker duhovnik ne pride kakor angel iz nebes, temveč je vzet iz ljudstva, da bi vodil ljudstvo. Morda pa je Izraelsko ljudstvo premalo molilo za svojega kralja Joahina, da se je skupaj z njim izpridilo?

Pa vendarle Bog deluje preko in po ljudeh. Tako je Bog preko babilonskega kralja »namesto Joahina postavil za kralja njegovega strica Matanija.« Duhovnik se ne postavi sam za duhovnika, temveč ga postavi Bog preko škofa. Bog sicer kliče in duhovnik se sam odzove, vendar je Bog tisti, ki deluje preko in po duhovniku. Postavlja ga pa za to, da bi človek – vernik lahko slišal, ter izpolnjeval kar ima Bog za povedati: »Vsak kdor posluša te moje besede in jih spolnjuje, bo torej podoben pametnemu človeku, kateri si postavi hišo na skali.«

Duhovnik je vratar, da pokaže kje so vrata v nebeško kraljestvo, ter razloži kako vstopiti vanje, ker ta vrata niso avtomatska, kakor smo dan današnji navajeni, temveč klasična, s težkih ključem, kakor pri cerkvi v Prigorici. Vloga duhovnika je torej v tem, da govori in uči, opominja in opozarja, blagoslavlja in graja, moli in spodbuja, kakor je Izraelsko ljudstvo potrebovalo kralja, četudi v babilonski sužnosti. Če pa se duhovnik izpridi, s čim se bom jed osolila? Če pa duhovnika sploh ni, kdo nam bo odprl vrata v nebeško kraljestvo? In duhovnika ni, če ga ne potrebujemo, če ne potrebujemo njegove molitve, če ne potrebujemo zakramentov, če ne potrebujemo kamna, kamor bi glavo naslonili. Zakaj le bi Bog postavil vratarja tam, kjer ni nikogar, ki bi vstopil? Zgolj zaradi človeške tradicije? Če bi bilo tako ne bi dopustil, da bi bilo Izraelsko ljudstvo odvedeno v babilonsko sužnost.

Zato z besedo in dejanjem molite in prosite Boga, da vam da vratarjev. Ne samo novih, temveč, da bomo vsi ti, ki smo že postavljeni, vredno opravljali svojo vlogo in nalogo. Da se ne bomo izpridili, kakor se je kralj Johain in z njim vse Božje ljudstvo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar