petek, 29. junij 2018

Pljuvanje v lastno skledo

Dva dni pred slovesnostjo biserne maše, obhajamo praznik apostola Petra in Pavla. Prvega papeža in prvega misijonarja. Peter in Pavel sta dva popolnoma različna človeka, v službi ene same resnice. Peter je nastopil službo od začetka Jezusovega javnega delovanja, Pavel šele po Jezusovi smrti, vstajenju in vnebohodu. Ta dva svetnika sta čudovit zgled tega, da Bog deluje ne glede na osebne človeške kvalitete, saj pravi apostol Pavel: »Gospod mi je pomagal in dal moč, da bi se po meni oznanjevanje dopolnilo in bi ga slišali vsi narodi.« Zato si ne domišljajmo, da duhovnik, kar koli dobrega naredi, naredi po lastni moči, temveč je Bog tisti, ki duhovnikove lastnosti uporabi za oznanjevanje nebeškega kraljestva.

Peter in Pavel sta bila poklicana v njuni zreli življenjski dobi. Ker je evangeljska resnica resna zadeva in potrebuje resnega, zrelega, odraslega človeka, pa še tukaj se lahko zalomi: kolikokrat je odrasli Peter zatajil Jezusa? Za Boga se je treba odločiti svobodno, prostovoljno in to lahko stori samo odrasel človek, ki ni pod vplivom pubertetniških hormonov in čustev. Če torej odrasli katoličani niso sposobni razumeti in spoštovati vloge duhovniškega poklica, kako se bodo zanj odločali mlad pubertetnik? Zakaj ko so Petra stražili v ječi je »Cerkev zanj neprenehoma k Bogu molila.«

Prva Cerkev je razumela vlogo apostola Petra – prvega papeža. Vedeli so, da je Peter Jezusa trikrat zatajil, da je zaradi šibke vere skoraj utonil. Tudi so poznali osebno zgodovino apostola Pavla, ki je bil pred spreobrnjenjem preganjalec Savel. Toda prva Cerkev je razumela in spoštovala, da je Jezus apostolu Petru izročil ključe nebeškega kraljestva: »Kar koli boš zavezal – razvezal na zemlji, bo razvezano – zavezano v nebesih.« Naj bo duhovnik še tako zavaljen, pijanski nesrečnik, duhovnik je duhovnik. In za Petra, prvega papeža, kakor za vse papeže, škofe in duhovnike Cerkev za njih neprenehoma k Bogu moli in prosi, ker Cerkev razume, da po njih Bog najprej deluje.

Današnji praznik in slovesnost biserne maše vabi odrasle katoličane, samo katoličane, ter nikogar drugega, naj spoštujemo vlogo in pomen duhovniškega in škofovega poklica, ker je težko zajemati iz lastne sklede v katero vsi domači pljuvajo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar