Življenje brez težav ne obstaja. In vendarle je razlika med: imamo težavo in imajo težave. Slišite razliko? Vsi imamo težave. Eni s šolo, drugi s službo, pa z družino, pa s sosedi in tako dalje. Pa vendarle vse težave, ki jih imamo z drugimi, izvirajo iz ene same težave, ki jo imamo v sebi, sami s seboj: »Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš videl, da boš lahko odstranil iver iz očesa svojega brata.« Gospod nas tukaj želi opozoriti, da je vsak trud, ki ga imamo z drugimi v naprej obsojen na propad, če najprej ne vložimo nekaj truda sami vase.
Zakaj: »Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega hudo.« Ko v svojem srcu nosiš dober zaklad, ko imaš v svojem srcu shranjene dobre devize, te ne moti, te ne ovira, te ne pohujšuje morebitno zlo, ki ga drugi počno. Vedeti pa moramo da, vsak človek živi in funkcionira drugače, a ljubezen Boga je za vse enaka in ista. A to ljubezen zopet vsak doživlja drugače. Eni bolj eni manj. In če drugi bolj uživa v tej ljubezni, ni kriv ne Bog, ne drugi, temveč jaz. Ker so pri meni težave, prepreke, morda predsodki. In ko si bo to, »kar je uničljivo, obleklo neuničljivo, in to kar je umrljivo, obleko neumrljivo, tedaj se bo izpolnila beseda« beseda ljubezni, beseda odrešenja.
Ko bo naše srce polno dobrega zaklada, ko si bomo oblekli neuničljivo in neumrljivo obleko Božje ljubezni, tedaj bo v našem srcu vse dobro, četudi bo vse na okoli zlo. Okoli Magdalene Gornik je bilo eno samo zlo opravljanja in obrekovanja, toda, ker je bila oblečena v neuničljivo, neumrljivo obleko Božje ljubezni, je uspela v poslanstvu, ki ji ga je namenil Bog. »Nego drevesa dokaže njegov sad, tako beseda razodene misli človekovega srca.« Če je tvoje krščanstvo zgolj na ustnicah in te to tvoje krščanstvo ne more pripeljati do svete spovedi in do svete evharistije: tako pri obhajilu, kakor pri češčenju Najsvetejšega zakramenta, potemtakem lahko dejansko vidimo, da težava ni v krščanstvu, ni v Bogu, ni v Cerkvi, ni v župniku ali škofu ali papežu ali v mojem bližnjem, temveč samo v tebi.
In to, kar je najbolj tragično pri vsem tem je, da te težave, ki je v tebi, ne boš nikdar sam odpravil, zakaj »Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago v Jezusu Kristusu.« Jezus Kristus daje zmago in ta zmaga je takrat, ko iz dobrega zaklada svojega srca, prinašaš svetu dobro. Zato je sveta spoved in sveta evharistija, da svoje srce, svoje življenje napolnimo z dobroto s katero se spopadamo in zmagujemo z lastnimi ali tujimi težavami.
Zakaj: »Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega hudo.« Ko v svojem srcu nosiš dober zaklad, ko imaš v svojem srcu shranjene dobre devize, te ne moti, te ne ovira, te ne pohujšuje morebitno zlo, ki ga drugi počno. Vedeti pa moramo da, vsak človek živi in funkcionira drugače, a ljubezen Boga je za vse enaka in ista. A to ljubezen zopet vsak doživlja drugače. Eni bolj eni manj. In če drugi bolj uživa v tej ljubezni, ni kriv ne Bog, ne drugi, temveč jaz. Ker so pri meni težave, prepreke, morda predsodki. In ko si bo to, »kar je uničljivo, obleklo neuničljivo, in to kar je umrljivo, obleko neumrljivo, tedaj se bo izpolnila beseda« beseda ljubezni, beseda odrešenja.
Ko bo naše srce polno dobrega zaklada, ko si bomo oblekli neuničljivo in neumrljivo obleko Božje ljubezni, tedaj bo v našem srcu vse dobro, četudi bo vse na okoli zlo. Okoli Magdalene Gornik je bilo eno samo zlo opravljanja in obrekovanja, toda, ker je bila oblečena v neuničljivo, neumrljivo obleko Božje ljubezni, je uspela v poslanstvu, ki ji ga je namenil Bog. »Nego drevesa dokaže njegov sad, tako beseda razodene misli človekovega srca.« Če je tvoje krščanstvo zgolj na ustnicah in te to tvoje krščanstvo ne more pripeljati do svete spovedi in do svete evharistije: tako pri obhajilu, kakor pri češčenju Najsvetejšega zakramenta, potemtakem lahko dejansko vidimo, da težava ni v krščanstvu, ni v Bogu, ni v Cerkvi, ni v župniku ali škofu ali papežu ali v mojem bližnjem, temveč samo v tebi.
In to, kar je najbolj tragično pri vsem tem je, da te težave, ki je v tebi, ne boš nikdar sam odpravil, zakaj »Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago v Jezusu Kristusu.« Jezus Kristus daje zmago in ta zmaga je takrat, ko iz dobrega zaklada svojega srca, prinašaš svetu dobro. Zato je sveta spoved in sveta evharistija, da svoje srce, svoje življenje napolnimo z dobroto s katero se spopadamo in zmagujemo z lastnimi ali tujimi težavami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar