nedelja, 20. februar 2022

Autolapidacija

Eno je, če ti vržeš kamen, nekaj drugega pa je, če v tebe mečejo kamne. Ko začneš metati kamne v drugače misleče, živeče in delujoče z obsojanje, sojenjem, kritiziranjem, preklinjanjem je po besedah španskega kapucina Ignaijca Larnanaga, to začetek tvojega konca, zakaj kakor smo slišali prejšnjo nedeljo: preklet, kdor ne zaupa v Boga.

Kralju Davidu iz današnjega prvega berila se je ponudila čudovita priložnost: »Danes ti je Bog izročil tvojega sovražnika v roko.« da bi se maščeval, za krivico. Toda kaj on stori. Kralj David se ne maščuje Savlu za krivico, ki mu jo je storil, temveč mu odpusti, še več prepove maščevanje: »»Nikar ga ne ubij! Kajti kdo bi mogel iztegniti svojo roko zoper Gospodovega maziljenca in ostati nekaznovan?«

Kdor ne zaupa v Boga, ta je podoben tistim možem, ki so želeli kamenjati ženo zasačeno v grehu. In vendarle kdo izmed nas je brez greha? Kdo izmed nas ni nikdar hote ali nehote povzročil krivico, pohujšanje, greh? Že ko obsojaš, sodiš in preklinjaš tiste, ki drugače mislijo, živijo in delajo grešiš. Bog je vedno na strani tistega, ki je preganjan. Zato Jezus danes pravi: Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo. Ne sodite in ne boste sojeni, ne obsojajte in ne boste obsojeni, dajajte in se vam bo dalo. Odpuščajte in vam bo odpuščeno.«

Preden vržemo kamen v koga, dvakrat premislimo. Kralj David je premislil in ugotovil: takoj, ko primeš za kamen, nisi več žrtev, temveč si plenilec. Bog pa ni pastir volkov, temveč ovc. Ovca pa zaupa svojemu pastirju. Ker »kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega.« Če nosimo podobo ovce, žrtve, bomo nosili podobo svetnika. Svetnik pa ne obsoja, ne sodi, ne preklinja, temveč blagoslavlja, ker ve, da lahko samo Bog zlo obrne v dobro.

Ni komentarjev:

Objavite komentar